Zmoreš, da se dajem globlje
in uzrem počelo vsega, kar sem,
da izpod nenaspanega jutra
po svežem lubju v čad zadišim,
zmoreš,
da se čuječna prelijem v nov zven
in brezmejna oblim prek robov,
da iz globočin peneče energije
mehkeje v razprto daljavo zadehtim,
zmoreš, da se razčešem do sijaja
in neobklesana na novo spočnem,
da se iz blodenj nemega duha
z glasno željo po sebi prebudim,
zmoreš,
da se še vroča zajemam iz korenin
in trepet duha z utripom uglasim,
da se v odblesku tvojega ognja
iz slanih okruškov v žensko medim.
Kadar si daleč stran malo moj.
LE S TEBOJ
Si skrita slika v
nevidnem okvirju,
le motna nerazločnost,
tvoje meje so morda
blizu, morda daleč,
si brez obzorja,
oblik in razdalj,
si le nejasna
slutnja obstoja,
si nedokončana senca,
ki tava po
brezpotjih srca,
a edinole s teboj
bi v Neznano odšla.
BILA BI
Bila bi …
Bila bi
tvoja solza.
Rojena v čistini
smaragdnih oči
bi po mehkem
licu zdrsela
in v objemu
žejnih usten
najino smrt
dohitela.
BOŠ ZMOGEL?
Boš zmogel
zaobiti oskrunjene
vrhove poroženelih
čutov in v predahu
dveh dimenzij
ujeti vdih, ko se
v praznih odmevih
onkraj visokih
besed tvoj način
tiho končuje,
boš zmogel
obrisati prah z
modrožilnatih sten
in se skozi
razmazano zaporedje
enovito preliti, ko
praska se sol
prehojenih poti
in navdih svojega
spočetja sramuje,
boš zmogel
prepoznati usodni
drhtljaj, ki te loči
do trenutka, ko
oči zarjavijo in
na rob časa
zmehčano telo
nasloniti, ko
v bolečini votle
noči tvoj poet
tiho obmiruje,
boš zmogel?
ZMOREŠ
Kadar si daleč stran malo moj,
Zmoreš, da se dajem globlje
in uzrem počelo vsega, kar sem,
da izpod nenaspanega jutra
po svežem lubju v čad zadišim,
zmoreš,
da se čuječna prelijem v nov zven
in brezmejna oblim prek robov,
da iz globočin peneče energije
mehkeje v razprto daljavo zadehtim,
zmoreš, da se razčešem do sijaja
in neobklesana na novo spočnem,
da se iz blodenj nemega duha
z glasno željo po sebi prebudim,
zmoreš,
da se še vroča zajemam iz korenin
in trepet duha z utripom uglasim,
da se v odblesku tvojega ognja
iz slanih okruškov v žensko medim.
Kadar si daleč stran malo moj.
LE S TEBOJ
Si skrita slika v
nevidnem okvirju,
le motna nerazločnost,
tvoje meje so morda
blizu, morda daleč,
si brez obzorja,
oblik in razdalj,
si le nejasna
slutnja obstoja,
si nedokončana senca,
ki tava po
brezpotjih srca,
a edinole s teboj
bi v Neznano odšla.
BILA BI
Bila bi …
Bila bi
tvoja solza.
Rojena v čistini
smaragdnih oči
bi po mehkem
licu zdrsela
in v objemu
žejnih usten
najino smrt
dohitela.
BOŠ ZMOGEL?
Boš zmogel
zaobiti oskrunjene
vrhove poroženelih
čutov in v predahu
dveh dimenzij
ujeti vdih, ko se
v praznih odmevih
onkraj visokih
besed tvoj način
tiho končuje,
boš zmogel
obrisati prah z
modrožilnatih sten
in se skozi
razmazano zaporedje
enovito preliti, ko
praska se sol
prehojenih poti
in navdih svojega
spočetja sramuje,
boš zmogel
prepoznati usodni
drhtljaj, ki te loči
do trenutka, ko
oči zarjavijo in
na rob časa
zmehčano telo
nasloniti, ko
v bolečini votle
noči tvoj poet
tiho obmiruje,
