Hiša topline Božji dar na Zemlji oblaki pišejo ime
Gleda naskrivaj pogled pošilja
Una in ona ona in Una pripoveduje ena drugi gledata se v globinah
okopana z zelenjem navdahnjena z odsevom stoji na obali veter mrši lase nevihta, dež, sonce ji delajo družbo
gleda sebe v Uni opazuje življenje
vdihava vonj otroštva umita z žarki ostanka izpolnjena z delci lepote
mimo nje gre čas
v ogledalu odseva pozdravlja dan ob zahodu ga daruje noči in gre na počitek sanj.
Življenje daruje zvesta emocijam nespretna v spletkah akterjev.
Pred ogledalom usode nemir duše pazi na trenutek, kjer jutro sreče vstopi zaveda se sebe in vsakdanjosti stopi malo počaka, maske padejo.
Uvidi življenje pretkano z avanturo ponese opitost in željo po tišini spremeni se v samobitnost v vse silini balade na terasi pogleda nad lepoto.
Vse obstoji. Trenutki vesti na obali grenkost obide dušo med vali sreče, ki izplava na krilih otroštva.
Glasovi, zvoki, vonj hišnega praga so me okovali: a resnica, razum in moč so preleteli ograde samote brez kril.
Nepremična na peščini razuma pred ogledalom vesti prisluškujem.
Glas iz 20 tisoč milj pod morjem odmeva.
V iskanju izgubljenega časa grem po svoji poti.
Uničena vsaka zamisel na robu pameti
Ljudje, snemite maske sami sebi ste (ne)ljudje.
Selitve povsod Proces cool vsakodneven ob kavi Tujca
neizbežen nihče ni kriv vsi smo krivi v Trdnjavi spoznanja dokler ne dojamemo bistvo
V čakanju Godota
Človek, čas odteka.
V nas Ponikalnica (ne)sreča bivanja
Gledamo sebe na Božji poti
V ogledalu razuma po Sto letih samote megle in mesečine okrog človeka in v človeku
Nihče ne ve kje je izginila Rdeča
Iz daljave prihaja glas
Je neka modra reka
Postoj … kam, Stepski volk glas resničnosati opominja moramo preči Modro reko
Ne pojdi čez človeka ne pojdi od človeka ne pojdi do »človeka«
Od človeka do Človeka bodi č l o v e k ČLOVEKU.
Kamniti spavec, prebudi se ti si svoj na svojem na pravo pot pojdi bodi to kar si in naj ti Bog pomaga.
Grem po ulici brez številk brez oznake brez duha
Gledam ni znanega okenca ni osebe ki z okna vabi na kavo
Hodim puščam včeraj odpiram vrata danes ki čaka jutri
Mečem z rokami (ne)sreče v trenutku tras moj jaz in Jaz v konfliktu interesov
Vidim prihodnost s strani soživljenja me opazuje
Poslušam misli v kotu dilem v pričakovanju umiritve iz delčkov gradijo figure za čas in prostor
Dolgčas prevzame vlogo nerazumevanje povsod.
Kako izkoristiti čas ki se kar sam ponuja?
Prihajajo in odhajajo, sedijo in čakajo.
Kozarec pozabe na mizi želja na dnu skodelice.
Eni drugim misli pijejo s slamico.
Cigareta išče izhod iz rešitve.
Mrcvarijo svoj jaz s sedenjem zgodb ob kavi za razgovor.
Čast izpita kliče dostojanstvo opomine pošilja po SMS ali MMS trma stegne roke izziva internetu laži.
Rešitev iščejo v prostoru dima kjer rabijo obraz ob laptop izpovedi ki je ostala v steklenici oprostilnice.
Natakar prinese injekcijo pripravljeno z mislimi za pot rešitve ki spi na dlani.
Svetloba skozi rolete ničesa Dobro jutro zaželi in nosi na krilih e-mail želje po zaslugah.
Poglej nas male skozi življene razmetane ideale zapuščenosti.
Na ladji sedanjosti potujejo glasovi jeziki
glasba po okusu
sama premetujem bolečino
misli plavajo odmikajo se potujejo
ladja se ziblje
minevajo ljudje in obale
nihče me ne vidi ne zapaža
potegnila sem se vase
glasba podpira žalos edino ona me razume
otok misli v bližini treba je premestiti probleme
ladja izginja oaze pričakovanja ni
spraviti v tek umrtvenost ali najti ritem in oditi toda kam …
