Morje se je kopalo v sončnih žarkih, češnje so razpirale svoje cvetove, na obalah mesta so posedali zaljubljenci in poslušali zvok vodnih orgel. V zraku se je iskrilo. Vse je bilo popolno.
Besno sem hitela proti bazenu in poslušala pesem Ledena. Kdorkoli me je pogledal, se mi je raje umaknil, kajti moji pogledi so bili zares ledeni. A, če bi me kdo res dobro pogledal, bi opazil, da so moje oči malce rdeče, kakor da bi jokala.
Zakaj jaz? Zakaj? Pesem pravi, da ne more stran od srca, ker se boji da bi šla. Bedarija! To bi naredil vsak pameten človek! Če se ne vežeš, te nihče ne more prizadeti, kot je mene Goran. Tisti prizor v pristanišču ... nasedla sem na celi črti! Zares sem verjela, da bova skupaj za vedno, da me ljubi! Ves čas pa se je le igral z mano in se vlačil z NJO!
Prišla sem do prehoda za pešce. Počakala, da je motor speljal. Motorist me je ob tem besno pogledal. Stisnilo me je pri srcu, kajti predobro sem ga poznala.
Ne zaslužim si, da vsi hvalijo mojo inteligenco, ne zaslužim si dobrega fanta, kot je Andrej ... to, kar sem naredila njemu in Gorazdu, je bedasto, otročje, nezrelo! Vedela sem, v kaj se spuščam, ko sem si pričela dopisovati z Andrejem! Vedela sem, kam to vodi! Če ne drugače, bi se mi moralo posvetiti, ko me je vprašal ali sem v zvezi, ko se je z mano pogovarjal po facebooku tudi, kadar je bil utrujen. Gorazd pa je preprosto Gorazd. Tehničen tip, ki svojo naklonjenost izkazuje predvsem preko dejanj, ne besed kakor Andrej. In to, da mi je lajkal vse slike in mi dajal nasvete pri plavanju, bi moral biti zadosten dokaz! Vendar ne! Gospodična smo vedno imeli prav in vse vedeli najbolje! Zato pa me sedaj tako Gorazd kot Andrej prezirata, kar mi je slednji ravnokar jasno dal vedeti, drugi pa mi bo kaj kmalu.
Zavzdihnila sem, hkrati pa se je pričela predvajati pesem Listen to your heart.
Kako prav imaš Marie Fredriksson, res bi morala poslušati svoje srce, preden ga namenoma spregledam in mu rečem nasvidenje. Sedaj pa žanjem, kar sem sejala. Moja dejanja pa kažejo, da še nisem zrela za zvezo: blokiranje Andreja na fejsbuku, ko mi ni pravočasno voščil za rojstni dan; odgovor ne na Gorazdovo vprašanje ali sem v zvezi, ko sva z Andrejem ravno postala par; poljubljanje Gorazda po treningu; izkoriščanje Andreja za podpise košarkaške reprezentance; izkoriščanje Gorazda, da imam fiziko pet.
V naslednji ulici sem zavila levo, v slušalkah mi je zdaj odzvanjala skladba Rhythm of love.
Scorpions so de best! Zaljubljenost so v besedilu zadeli v črno: ko sem z Andrejem sem se počutilo kot da življenje resnično živim, da ga nikoli ne bo konec, da je pomemben vsak trenutek, hkrati pa je bilo v njegovih očeh nekaj, zaradi česar sem se počutila obenem varno in v nevarnosti, živčno in sproščeno. Resda sem se dobro počutila v Gorazdovi družbi, vendar on ni Andrej. Ne pravi mi vaša površnost in me opominja, naj mislim izven okvirjev, ne tolaži in spodbuja me, kadar sem negotova glede svojega pisanja pesmi, ne razlaga mi o lepotah gora in poeziji. Preprosto ni on! Hkrati pa me je bilo zaradi tega, kar mi je pri njem všeč, strah. Jaz nisem tako sproščena, zabavna!
Zavila sem na ulico na desni, tokrat sem poslušala When you’re gone.
Avril Lavigne, popolnoma se strinjam s teboj! Ampak jaz sem potopljena. Odkar ga ni, ga koščki mojega srca pogrešajo, moram si reči, da bo dan ok ... Zakaj sem to naredila? Zakaj? Sem samo negotova punca, z nizko samopodobo, ki potrebuje fante, da se počuti samozavestno. Upam le, da me bo Andrej čim prej pozabil in se bo pričel pripravljati na sprejemne izpite. Nočem, da si zaradi mene uniči življenje.
Za ovinkom sem že videla mogočno fasada bazena, mojega drugega doma. Plavanje je bilo od nekdaj moja sprostitev, moj svet, zato me je pogled na ne preveč lepo stavbo iz betona razveselil in napolnil dušo s srečo, ki pa se je kaj hitro pomešala z grenkobo. Spomnila sem je namreč na Gorazda. Poslušala sem Honky-tonk Woman.
Revček, žal mi je zanj! Morala se mu bom opravičiti v živo in še lep čas bom prenašala prezir ostalih plavalcev, toda to si zaslužim. Ne smem se spuščati v razmerje, če sem negotova glede sebe. To prinaša več gorja kakor česarkoli drugega. Še posebej, če si se ravnokar razšel z nekom, ki te je prevaral ali kako drugače prizadel. Zgodovina se rada ponavlja, ampak dostikrat žrtve postanejo storilci.
Odprla sem vrata in obdal me je vonj po kloru, vlažnosti in domačnosti. Srce mi je začelo hitreje biti, roke so mi kar naenkrat postale potne. Podzavestno sem se dotaknila zapestja, kjer sem imela vtetovirano vrtnico z napisom Kar te ne zlomi, te okrepi. Nato sem vstopila.
Morje se je kopalo v sončnih žarkih, češnje so razpirale svoje cvetove, na obalah mesta so posedali zaljubljenci in poslušali zvok vodnih orgel. V zraku se je iskrilo. Vse je bilo popolno.
Besno sem hitela proti bazenu in poslušala pesem Ledena. Kdorkoli me je pogledal, se mi je raje umaknil, kajti moji pogledi so bili zares ledeni. A, če bi me kdo res dobro pogledal, bi opazil, da so moje oči malce rdeče, kakor da bi jokala.
Zakaj jaz? Zakaj? Pesem pravi, da ne more stran od srca, ker se boji da bi šla. Bedarija! To bi naredil vsak pameten človek! Če se ne vežeš, te nihče ne more prizadeti, kot je mene Goran. Tisti prizor v pristanišču ... nasedla sem na celi črti! Zares sem verjela, da bova skupaj za vedno, da me ljubi! Ves čas pa se je le igral z mano in se vlačil z NJO!
Prišla sem do prehoda za pešce. Počakala, da je motor speljal. Motorist me je ob tem besno pogledal. Stisnilo me je pri srcu, kajti predobro sem ga poznala.
Ne zaslužim si, da vsi hvalijo mojo inteligenco, ne zaslužim si dobrega fanta, kot je Andrej ... to, kar sem naredila njemu in Gorazdu, je bedasto, otročje, nezrelo! Vedela sem, v kaj se spuščam, ko sem si pričela dopisovati z Andrejem! Vedela sem, kam to vodi! Če ne drugače, bi se mi moralo posvetiti, ko me je vprašal ali sem v zvezi, ko se je z mano pogovarjal po facebooku tudi, kadar je bil utrujen. Gorazd pa je preprosto Gorazd. Tehničen tip, ki svojo naklonjenost izkazuje predvsem preko dejanj, ne besed kakor Andrej. In to, da mi je lajkal vse slike in mi dajal nasvete pri plavanju, bi moral biti zadosten dokaz! Vendar ne! Gospodična smo vedno imeli prav in vse vedeli najbolje! Zato pa me sedaj tako Gorazd kot Andrej prezirata, kar mi je slednji ravnokar jasno dal vedeti, drugi pa mi bo kaj kmalu.
Zavzdihnila sem, hkrati pa se je pričela predvajati pesem Listen to your heart.
Kako prav imaš Marie Fredriksson, res bi morala poslušati svoje srce, preden ga namenoma spregledam in mu rečem nasvidenje. Sedaj pa žanjem, kar sem sejala. Moja dejanja pa kažejo, da še nisem zrela za zvezo: blokiranje Andreja na fejsbuku, ko mi ni pravočasno voščil za rojstni dan; odgovor ne na Gorazdovo vprašanje ali sem v zvezi, ko sva z Andrejem ravno postala par; poljubljanje Gorazda po treningu; izkoriščanje Andreja za podpise košarkaške reprezentance; izkoriščanje Gorazda, da imam fiziko pet.
V naslednji ulici sem zavila levo, v slušalkah mi je zdaj odzvanjala skladba Rhythm of love.
Scorpions so de best! Zaljubljenost so v besedilu zadeli v črno: ko sem z Andrejem sem se počutilo kot da življenje resnično živim, da ga nikoli ne bo konec, da je pomemben vsak trenutek, hkrati pa je bilo v njegovih očeh nekaj, zaradi česar sem se počutila obenem varno in v nevarnosti, živčno in sproščeno. Resda sem se dobro počutila v Gorazdovi družbi, vendar on ni Andrej. Ne pravi mi vaša površnost in me opominja, naj mislim izven okvirjev, ne tolaži in spodbuja me, kadar sem negotova glede svojega pisanja pesmi, ne razlaga mi o lepotah gora in poeziji. Preprosto ni on! Hkrati pa me je bilo zaradi tega, kar mi je pri njem všeč, strah. Jaz nisem tako sproščena, zabavna!
Zavila sem na ulico na desni, tokrat sem poslušala When you’re gone.
Avril Lavigne, popolnoma se strinjam s teboj! Ampak jaz sem potopljena. Odkar ga ni, ga koščki mojega srca pogrešajo, moram si reči, da bo dan ok ... Zakaj sem to naredila? Zakaj? Sem samo negotova punca, z nizko samopodobo, ki potrebuje fante, da se počuti samozavestno. Upam le, da me bo Andrej čim prej pozabil in se bo pričel pripravljati na sprejemne izpite. Nočem, da si zaradi mene uniči življenje.
Za ovinkom sem že videla mogočno fasada bazena, mojega drugega doma. Plavanje je bilo od nekdaj moja sprostitev, moj svet, zato me je pogled na ne preveč lepo stavbo iz betona razveselil in napolnil dušo s srečo, ki pa se je kaj hitro pomešala z grenkobo. Spomnila sem je namreč na Gorazda. Poslušala sem Honky-tonk Woman.
Revček, žal mi je zanj! Morala se mu bom opravičiti v živo in še lep čas bom prenašala prezir ostalih plavalcev, toda to si zaslužim. Ne smem se spuščati v razmerje, če sem negotova glede sebe. To prinaša več gorja kakor česarkoli drugega. Še posebej, če si se ravnokar razšel z nekom, ki te je prevaral ali kako drugače prizadel. Zgodovina se rada ponavlja, ampak dostikrat žrtve postanejo storilci.
Odprla sem vrata in obdal me je vonj po kloru, vlažnosti in domačnosti. Srce mi je začelo hitreje biti, roke so mi kar naenkrat postale potne. Podzavestno sem se dotaknila zapestja, kjer sem imela vtetovirano vrtnico z napisom Kar te ne zlomi, te okrepi. Nato sem vstopila.
