Pri Ifflandu, ojoj, lamentira družina v enem celem dejanju, da si od tega že čisto preč – a zakaj gre pri tem vsem obupavanju? Za 200 zlatih šajnov. Če bi v parterju zbrali za to bagatelo in to poslali gor, bi bila takšna komedija v prvem dejanju pri koncu.
* * *
Med človekom, ki je nekoga vrgel skozi vrata, in človekom, ki je bil vržen skozi vrata, je magična povezava: tudi ko se po desetletjih srečata, še vedno prvega cukne in drugi trzne.
* * *
So stvari, ki se jim v življenju ne ogneš; k njim spada na primer britje; a še vedno je najbolj znosno, ko te brije brivec; a če te brijejo tvoji dragi, žene, hčere …
* * *
Če reče natakar ali natakarica »takoj«, je to poziv k človeškemu potrpljenju, ki mu mora ustreči vsak gost.
* * *
Nikoli se nihče ne zmoti, da so baletke ženske, in to so ženske comme il faut – a dovoliti si predstavo, da je baletni mojster moški, za to je potreben velikanski trud …
* * *
Beseda »srčkana« je pravzaprav glagol, ki se sprega; čas polpretekli je »bila nekoč«, pretekli je »opica« in predpretekli čas »baba«.
* * *
Moj mili bog, jemati mero, to je takšen star predsodek, ki krojačem ne ubrani, da ne bi pokvarili vsake nove obleke.
* * *
Nikomur ne vidimo v srce; kaj šele v dušo, ta tiči še za srcem.
* * *
Na svetu je zelo malo hudobnih ljudi, a vendar je na svetu toliko nesreče; to pa zato, ker je na svetu toliko dobrih ljudi, ki niso nič več kot dobri ljudje.
* * *
Če pripelje naključje skupaj dva volkova, ni nikomur od njih tesno ob misli, da je tisti drugi volk; a niste še srečali v gozdu dva človeka, ki si ne bi mislil: Strela, to je zagotovo ravbar.
* * *
Seveda – ljubezen – ljubezen je kuharica, ki nam zakuha najdosledneje od vseh kuharic na svetu.
* * *
Živčnost zaradi pajčevin, srce iz voska in glavice iz železa, to je tloris ženske strukture.
* * *
Strašno sem zaljubljen, a ne v krasno polt, ampak v steklenice. Z njimi je življenje mirno in veselo. Objemam eno za drugo in nobenega prepira ni, nobene ljubosumnosti; samo včasih se zadnja razjezi in me vrže na tla.
* * *
Vsaka ženska ima svoje ime, če ga izgovoriš ognjevito, za najlepši, najbolj duhovit nagovor.
* * *
Neumnost je strašna moč. To je skala, ki neomajno stoji, tudi če bi ji celo morje razuma metalo svoje valove v čelo. Lahkomiselnost je prestrašil že pogosto nežni dih ljubezni, pogosteje še rezek vihar izkušenj, tudi izprijenost je zbežala pred svetlobo boljšega prepričanja, samo neumnost se je utrdila za trdno ogrado trme, pri napadu si natakne še koničaste palisade zlobe in vztraja nepremagljiva.
* * *
Nad staro babo je samo še moški, ki je stara baba.
* * *
Za gradove v oblakih ne potrebuješ parcele, a v takšnem gradu v oblakih ima tudi hišnikovo stanovanje rajski razgled.
* * *
Ta ima sestanke kakor procesije, ki jih sestavlja ena sama oseba.
* * *
Ženska se lahko ocenjuje kakor hoče, vendar bi nobena ne smela pozabljati, da ima tri roke trajanja: rok mladosti, rok čednosti, ki traja še trohico po mladosti, in rok staranja; če se to ne zgodi v prvih dveh rokih, jo dajo v tretjem pod ugotovljeno ceno.
* * *
Ženske začenjajo čvekati šele takrat, ko se postarajo: ko so mlade, nam zamolčijo veliko tega.
* * *
Pri taroku lahko vseeno nekaj priigram, če napravim nekajkrat ultimo, ampak kaj bi si pomagal v zakonu, ko veš že vnaprej, da žena stalno govori »kontra«, in ko si pogumen in rečeš »re«, si šele izgubljen.
* * *
Dober mož in oče, to v praksi ne gre skupaj vedno tako kot pri paru nogavic ali klofut. Kaj pa je biti dober oče! Dober mož – to biti je že teže. Lastni otroci so očetu zagotovo vedno najljubši, tudi če bi bili popolne opice, so mu bolj všeč lastne opice kot tuji angelčki. Zato pa ima moški pogosto za ženo žensko kot angel, a trenutno mu je bolj všeč druga, ki ni veliko lepša od opice.
* * *
Umreti ni nobena umetnost, za trenutek je gotovo; jaz pa sem si jo hotel vzeti in živeti z njo kar naprej in naprej, to je druga stvar.
* * *
Pri ljubezni moraš zapreti oči, potem pa se zlahka zgodi, da padeš na predmet, ki je pod teboj.
* * *
Biti ženska je težak kruh; mi moški imamo preveč napuha v sebi. To nam je ostalo še iz živalskega carstva, tam tako kaže močnejši spol, da hoče imeti drugi spol pod roko, kaj pravim, pod taco; govoriti o roki tukaj ne bi bilo primerno; in nasploh se mi zdi, da tudi ne bi bilo potrebno biti podobni živalim, raje bi to tajili, da pripadamo sesalcem; tako ali tako smo različni tako malo. In tudi v čem? Z razumom? Tega ni toliko, da bi prišel do vseh, in toliko je ljudi, ki se ne morejo meriti z nekaj bistrejšim pinčem. Da se odlikujemo z darom jezika, in mnogi dokazujejo ravno z jezikom, kakšno govedo so. O obrazu raje ne govorim: odkar je prišla ta moda s temi velikimi verižicami okrog vratu, se je povsem pokazalo, da so naši prastarši skakali v teh kokosovih in kaktusovih gozdovih z drevesa na drevo. Vidim samo eno stvar, ki resnično razlikuje človeštvo od živali, to pa so meča. V vsem prirodopisu ni nobene živali, ki bi imela meča; in kako je ta korist upadla pri našem moškem rodu. Zato pravim: spoštujte ženske! kajti v njih se človeštvo še kaže v veličastnih oblikah.
* * *
Ljubezen je slavček, slavčki pa imajo posebnost, da v temnem listju prepovedi gostolijo mikavneje kakor na odprti cesti dolžnosti.
* * *
Ljubezen je dramatična idila v enem dejanju, kratka, a prekrasna! In ker je tako kratka, se to dejanje tako pogosto ponavlja in se da tudi zlahka ponavljati, to nič ne stane: samo dve osebi, ne potrebuješ za to nobenih statistov, nobenega voza ljudi, samo slabo osvetlitev, kvečjemu nekaj mesečka.
* * *
Ko gre samo za takšna dekleta kot šivalke, šivilje, predilke svile in tako naprej, se ne reče tej srčni kemiji »ljubezen«, reče se ji samo poznanstvo in s spremembo imena nastane velikanska razlika tudi pri stvari sami. V ljubezni gre samo za prevzetost in očaranost, pri znanstvu se samo radi vidimo; ko je ljubezen, plavaš v višjih prostranstvih, če je znanstvo, se gre nekam v pozemske vrtove, kjer je dobro pivo in velika telečja pečenka; samo v ljubezni se reče: »To je nezvestež, verolomnež, izdajalec«, pri znanstvu se samo reče: »On ima spet novo znanstvo.« Samo ljubezen ima tako pogosto konec v pandurskem starševskem zmerjanju, samo pri ljubezni se nam zagozdijo družinske povezave do vseh vlaken našega obstoja, tako da pogosto ni drugega izhoda kot vzeti se; pri znanstvu je samo ciklus nedelj – maksimalno ves mesopust – večno trajanje je tu neznano kopno in doživljenjske posledice tukaj niso nasploh niti moderne.
* * *
Samo in samo ovire so prava začimba ljubezni. Kdor še nikoli ne letel po stopnicah, komur jih niso naložili, kdor še ni dobil vsebine lavorja na glavo, takšen siromak ne ve za čari ljubezni.
* * *
Nimam rad javnih prostorov in mest: praviloma hodim zato samo do gostiln, tam sem doma.
* * *
Od pol osme do četrt na eno! Ni to niti celih pet ur, a če jih mora prečakati ljubimec s srcem, polnim sumov, je to takšna velikanska doba, da bi vanjo udobno spravili tri večnosti tudi z njihovo cenjeno družino.
* * *
Toliko je sredstev za uničevanje vsega mogočega mrčesa, a vseeno je bilo uničenega tako malo zla, da je jasno vidno, kako je na svetu veliko izumov, samo tistega pravega ne. A vendar živimo v dobi napredka. S tem napredkom je čisto tako kot z novo odkrito deželo: na obrežju so same cvetoče naselbine, v notranjosti sama puščava, stepe, prerije. Nasploh ima napredek lastnost, da zgleda veliko večji, kot je v resnici.
* * *
Pravim, da je vsaka svetloba neprijetna. Če nekoga ne moremo niti navohati, smo veseli, ko ga ne vidimo; zakaj še osvetlitev? Ko imamo nekoga radi, smo veseli, da nas drugi ne vidijo: čemu in zakaj osvetlitev? In tisti ostali svet, na katerega se požvižgamo, je še bolj neznosen, če je malo v mraku; čemu torej osvetlitev?
* * *
Krščanska dolžnost ukazuje samo, da moramo svojim sovražnikom izkazovati dobroto! Dobro! Ne vidim še razloga, da jim kdaj ne bi želeli nekaj hudega, saj si to samo želimo in se to ne mora uresničiti.
* * *
Načela so tesna obleka, ki človeka ovira pri vsakem svobodnejšem gibanju.
* * *
Revščina je nesporno najbolj grozna stvar na svetu. Če bi mi nekdo položil na mizo deset milijonov in zahteval, da bi se za to delal reveža, mu tega ne bi napravil.
* * *
Levica ne ve, kaj dela desnica; prav tako desnica ne ve, kaj dela levica, a do tega se najbolje pride tako, če ne dela nič niti ena niti druga.
* * *
Poznal sem krovca, ki je lezel kot mačka po najvišjih strehah, a ko je zvečer šel iz gostile domov, je padel skoraj vedno na ravnini. Poznal sem javnega govornika, ki si doma ni upal niti ziniti. Poznal sem nosača, ki je lahko prenesel najdebelejšo žensko kot nič, svoje dolginske žene pa ni prenašal. Z eno besedo – človeška nadarjenost se razvije samo v neki posebni smeri.
* * *
Človeško ravnanje se mi zdi kot slike starih mojstrov, so največkrat na zlatem ozadju.
* * *
O vsakem človeku mislim najslabše, tudi o sebi, in sem se zelo redko zmotil.
* * *
Obstaja jezik, ki ne govori in vendar reče vse.
* * *
Stvarnost je vedno najlepše spričevalo za možnost.
* * *
Dobre namere so zeleno sadje, ki odpade, preden dozori.
* * *
Preveliko zaupanje je velika neumnost, preveliko nezaupanje vedno nesreča.
* * *
Ljubezen k bližnjim se začenja pri sebi.
* * *
Pri Ifflandu, ojoj, lamentira družina v enem celem dejanju, da si od tega že čisto preč – a zakaj gre pri tem vsem obupavanju? Za 200 zlatih šajnov. Če bi v parterju zbrali za to bagatelo in to poslali gor, bi bila takšna komedija v prvem dejanju pri koncu.
* * *
Med človekom, ki je nekoga vrgel skozi vrata, in človekom, ki je bil vržen skozi vrata, je magična povezava: tudi ko se po desetletjih srečata, še vedno prvega cukne in drugi trzne.
* * *
So stvari, ki se jim v življenju ne ogneš; k njim spada na primer britje; a še vedno je najbolj znosno, ko te brije brivec; a če te brijejo tvoji dragi, žene, hčere …
* * *
Če reče natakar ali natakarica »takoj«, je to poziv k človeškemu potrpljenju, ki mu mora ustreči vsak gost.
* * *
Nikoli se nihče ne zmoti, da so baletke ženske, in to so ženske comme il faut – a dovoliti si predstavo, da je baletni mojster moški, za to je potreben velikanski trud …
* * *
Beseda »srčkana« je pravzaprav glagol, ki se sprega; čas polpretekli je »bila nekoč«, pretekli je »opica« in predpretekli čas »baba«.
* * *
Moj mili bog, jemati mero, to je takšen star predsodek, ki krojačem ne ubrani, da ne bi pokvarili vsake nove obleke.
* * *
Nikomur ne vidimo v srce; kaj šele v dušo, ta tiči še za srcem.
* * *
Na svetu je zelo malo hudobnih ljudi, a vendar je na svetu toliko nesreče; to pa zato, ker je na svetu toliko dobrih ljudi, ki niso nič več kot dobri ljudje.
* * *
Če pripelje naključje skupaj dva volkova, ni nikomur od njih tesno ob misli, da je tisti drugi volk; a niste še srečali v gozdu dva človeka, ki si ne bi mislil: Strela, to je zagotovo ravbar.
* * *
Seveda – ljubezen – ljubezen je kuharica, ki nam zakuha najdosledneje od vseh kuharic na svetu.
* * *
Živčnost zaradi pajčevin, srce iz voska in glavice iz železa, to je tloris ženske strukture.
* * *
Strašno sem zaljubljen, a ne v krasno polt, ampak v steklenice. Z njimi je življenje mirno in veselo. Objemam eno za drugo in nobenega prepira ni, nobene ljubosumnosti; samo včasih se zadnja razjezi in me vrže na tla.
* * *
Vsaka ženska ima svoje ime, če ga izgovoriš ognjevito, za najlepši, najbolj duhovit nagovor.
* * *
Neumnost je strašna moč. To je skala, ki neomajno stoji, tudi če bi ji celo morje razuma metalo svoje valove v čelo. Lahkomiselnost je prestrašil že pogosto nežni dih ljubezni, pogosteje še rezek vihar izkušenj, tudi izprijenost je zbežala pred svetlobo boljšega prepričanja, samo neumnost se je utrdila za trdno ogrado trme, pri napadu si natakne še koničaste palisade zlobe in vztraja nepremagljiva.
* * *
Nad staro babo je samo še moški, ki je stara baba.
* * *
Za gradove v oblakih ne potrebuješ parcele, a v takšnem gradu v oblakih ima tudi hišnikovo stanovanje rajski razgled.
* * *
Ta ima sestanke kakor procesije, ki jih sestavlja ena sama oseba.
* * *
Ženska se lahko ocenjuje kakor hoče, vendar bi nobena ne smela pozabljati, da ima tri roke trajanja: rok mladosti, rok čednosti, ki traja še trohico po mladosti, in rok staranja; če se to ne zgodi v prvih dveh rokih, jo dajo v tretjem pod ugotovljeno ceno.
* * *
Ženske začenjajo čvekati šele takrat, ko se postarajo: ko so mlade, nam zamolčijo veliko tega.
* * *
Pri taroku lahko vseeno nekaj priigram, če napravim nekajkrat ultimo, ampak kaj bi si pomagal v zakonu, ko veš že vnaprej, da žena stalno govori »kontra«, in ko si pogumen in rečeš »re«, si šele izgubljen.
* * *
Dober mož in oče, to v praksi ne gre skupaj vedno tako kot pri paru nogavic ali klofut. Kaj pa je biti dober oče! Dober mož – to biti je že teže. Lastni otroci so očetu zagotovo vedno najljubši, tudi če bi bili popolne opice, so mu bolj všeč lastne opice kot tuji angelčki. Zato pa ima moški pogosto za ženo žensko kot angel, a trenutno mu je bolj všeč druga, ki ni veliko lepša od opice.
* * *
Umreti ni nobena umetnost, za trenutek je gotovo; jaz pa sem si jo hotel vzeti in živeti z njo kar naprej in naprej, to je druga stvar.
* * *
Pri ljubezni moraš zapreti oči, potem pa se zlahka zgodi, da padeš na predmet, ki je pod teboj.
* * *
Biti ženska je težak kruh; mi moški imamo preveč napuha v sebi. To nam je ostalo še iz živalskega carstva, tam tako kaže močnejši spol, da hoče imeti drugi spol pod roko, kaj pravim, pod taco; govoriti o roki tukaj ne bi bilo primerno; in nasploh se mi zdi, da tudi ne bi bilo potrebno biti podobni živalim, raje bi to tajili, da pripadamo sesalcem; tako ali tako smo različni tako malo. In tudi v čem? Z razumom? Tega ni toliko, da bi prišel do vseh, in toliko je ljudi, ki se ne morejo meriti z nekaj bistrejšim pinčem. Da se odlikujemo z darom jezika, in mnogi dokazujejo ravno z jezikom, kakšno govedo so. O obrazu raje ne govorim: odkar je prišla ta moda s temi velikimi verižicami okrog vratu, se je povsem pokazalo, da so naši prastarši skakali v teh kokosovih in kaktusovih gozdovih z drevesa na drevo. Vidim samo eno stvar, ki resnično razlikuje človeštvo od živali, to pa so meča. V vsem prirodopisu ni nobene živali, ki bi imela meča; in kako je ta korist upadla pri našem moškem rodu. Zato pravim: spoštujte ženske! kajti v njih se človeštvo še kaže v veličastnih oblikah.
* * *
Ljubezen je slavček, slavčki pa imajo posebnost, da v temnem listju prepovedi gostolijo mikavneje kakor na odprti cesti dolžnosti.
* * *
Ljubezen je dramatična idila v enem dejanju, kratka, a prekrasna! In ker je tako kratka, se to dejanje tako pogosto ponavlja in se da tudi zlahka ponavljati, to nič ne stane: samo dve osebi, ne potrebuješ za to nobenih statistov, nobenega voza ljudi, samo slabo osvetlitev, kvečjemu nekaj mesečka.
* * *
Ko gre samo za takšna dekleta kot šivalke, šivilje, predilke svile in tako naprej, se ne reče tej srčni kemiji »ljubezen«, reče se ji samo poznanstvo in s spremembo imena nastane velikanska razlika tudi pri stvari sami. V ljubezni gre samo za prevzetost in očaranost, pri znanstvu se samo radi vidimo; ko je ljubezen, plavaš v višjih prostranstvih, če je znanstvo, se gre nekam v pozemske vrtove, kjer je dobro pivo in velika telečja pečenka; samo v ljubezni se reče: »To je nezvestež, verolomnež, izdajalec«, pri znanstvu se samo reče: »On ima spet novo znanstvo.« Samo ljubezen ima tako pogosto konec v pandurskem starševskem zmerjanju, samo pri ljubezni se nam zagozdijo družinske povezave do vseh vlaken našega obstoja, tako da pogosto ni drugega izhoda kot vzeti se; pri znanstvu je samo ciklus nedelj – maksimalno ves mesopust – večno trajanje je tu neznano kopno in doživljenjske posledice tukaj niso nasploh niti moderne.
* * *
Samo in samo ovire so prava začimba ljubezni. Kdor še nikoli ne letel po stopnicah, komur jih niso naložili, kdor še ni dobil vsebine lavorja na glavo, takšen siromak ne ve za čari ljubezni.
* * *
Nimam rad javnih prostorov in mest: praviloma hodim zato samo do gostiln, tam sem doma.
* * *
Od pol osme do četrt na eno! Ni to niti celih pet ur, a če jih mora prečakati ljubimec s srcem, polnim sumov, je to takšna velikanska doba, da bi vanjo udobno spravili tri večnosti tudi z njihovo cenjeno družino.
* * *
Toliko je sredstev za uničevanje vsega mogočega mrčesa, a vseeno je bilo uničenega tako malo zla, da je jasno vidno, kako je na svetu veliko izumov, samo tistega pravega ne. A vendar živimo v dobi napredka. S tem napredkom je čisto tako kot z novo odkrito deželo: na obrežju so same cvetoče naselbine, v notranjosti sama puščava, stepe, prerije. Nasploh ima napredek lastnost, da zgleda veliko večji, kot je v resnici.
* * *
Pravim, da je vsaka svetloba neprijetna. Če nekoga ne moremo niti navohati, smo veseli, ko ga ne vidimo; zakaj še osvetlitev? Ko imamo nekoga radi, smo veseli, da nas drugi ne vidijo: čemu in zakaj osvetlitev? In tisti ostali svet, na katerega se požvižgamo, je še bolj neznosen, če je malo v mraku; čemu torej osvetlitev?
* * *
Krščanska dolžnost ukazuje samo, da moramo svojim sovražnikom izkazovati dobroto! Dobro! Ne vidim še razloga, da jim kdaj ne bi želeli nekaj hudega, saj si to samo želimo in se to ne mora uresničiti.
* * *
Načela so tesna obleka, ki človeka ovira pri vsakem svobodnejšem gibanju.
* * *
Revščina je nesporno najbolj grozna stvar na svetu. Če bi mi nekdo položil na mizo deset milijonov in zahteval, da bi se za to delal reveža, mu tega ne bi napravil.
* * *
Levica ne ve, kaj dela desnica; prav tako desnica ne ve, kaj dela levica, a do tega se najbolje pride tako, če ne dela nič niti ena niti druga.
* * *
Poznal sem krovca, ki je lezel kot mačka po najvišjih strehah, a ko je zvečer šel iz gostile domov, je padel skoraj vedno na ravnini. Poznal sem javnega govornika, ki si doma ni upal niti ziniti. Poznal sem nosača, ki je lahko prenesel najdebelejšo žensko kot nič, svoje dolginske žene pa ni prenašal. Z eno besedo – človeška nadarjenost se razvije samo v neki posebni smeri.
* * *
Človeško ravnanje se mi zdi kot slike starih mojstrov, so največkrat na zlatem ozadju.
* * *
O vsakem človeku mislim najslabše, tudi o sebi, in sem se zelo redko zmotil.
* * *
Obstaja jezik, ki ne govori in vendar reče vse.
* * *
Stvarnost je vedno najlepše spričevalo za možnost.
* * *
Dobre namere so zeleno sadje, ki odpade, preden dozori.
* * *
Preveliko zaupanje je velika neumnost, preveliko nezaupanje vedno nesreča.
