NEMŠKI PISCI S PODROČJA VINARSTVA, DOMA IZ MARIBORA
Zgodovinski viri pričajo o bogati vsebini in tradiciji Maribora z okolico s področja vinogradništva in vinarstva. Ne navsezadnje je občinski praznik 20. Oktober vezan na najstarejšo doslej znano omembo mariborske trdnjave in vinograda na Meljskem hribu. Preberemo lahko tudi, da je gospodarski razvoj Maribora, ki je pripeljal do pridobitve statusa mesta vezan na trgovino z lesom in vinom. Les je priplul iz bogatega zaledja gozdov Pohorja in Kozjaka, vino pa je zraslo na prvovrstnih vinorodnih legah okoliških vinogradov. Ob Dravi je nastal pristan za splave z lesom, ki se mu je do sedaj ohranilo ime Lent. Maribor pa je tudi prepleten z vinskimi kletmi, od koder je potekala vinska trgovina. Vino mariborskega okoliša, ki so ga zaradi nesporne visoke kakovosti vinski trgovci uspešno tržili predvsem širom monarhije, je pritegnilo pozornost takratne vinarske stroke in Maribor je postajal pomemben vinarski center v Evropi. V Pekrah pri Mariboru je bila leta 1832 ustanovljena ena prvih strokovnih šol s področja vinarstva in sadjarstva v monarhiji.
Pri obravnavi nemških strokovnih piscev, ki so bivali v Mariboru in okolici bomo zgodovinsko obdobje razmejili najprej na čas pred in po pojavu trtne uši, ki se je v naših krajih pojavila proti koncu sedemdesetih let devetnajstega stoletja. Obdobje pred pojavom trtne uši, ki je praktično uničila vse vinograde pa bomo dalje razdelili na obdobje pred prihodom Nadvojvode Janeza (Erzherzog Johann) v naše kraje (na Meranovo nad Limbušem) in obdobje po njegovem prihodu.
Nadvojvoda Janez je kupil vinogradniško posestvo na Meranovem leta 1822, leta 1823 je dal zasaditi v svoje vinograde prvovrstne vinske sorte iz Porenja. Leta 1826 pa je imel iz teh vinogradov že prvi pridelek. Vinogradi so bili za te čase sodobno zasnovani in urejeni za razliko od okoliških, kjer je prevladovalo veliko sort, vinograde pa niso obnavljali, ampak so prazna mesta izpolnjevali z vlačenicami in grobanicami. Nadvojvoda Janez pa ni skrbel samo za lastne vinograde, ampak je deloval za širše dobro na veliko različnih področjih. Tako so pod njegovim vodstvom v letih med 1820 in 1830 delovali na Štajerskem pomembni vinarski strokovnjaki, tudi pisci strokovnih člankov in publikacij. Navajam le nekaj pomembnejših : Trummer, Foregger, vitez pl. Vest, Mayer in Hlubek. V letu 1835 sta bila s strani Deželne kmetijske družbe za Štajersko napotena v naše vinorodno obmačje slikarja brata Winzez in Conrad Kreuzer, ki sta v nekaj letih ustvarila v tehniki gvaša podobe 132 vinskih sort (po Ivu Zupaniču), ki sta jih našla v tukajšnjih vinogradih. Te slike so sestavni del kasnejše Trummer-jeve Ampelografije, ki je izšla leta 1844 v Grazu.
Leta 1872 je bila v Mariboru ustanovljena sadjarsko- vinarska šola, ki se je v relativno kratkem času razvila v eno od najuglednejših vinarskih šol v monarhiji. Prvi ravnatelj šole je bil Hermann Goethe. Šola je bila skupaj z nekaj let kasneje ustanovljenim vinarskim inštitutom zelo pomembno vinarsko strokovno središče Avstro- Ogrske monarhije.
V to obdobje sodita tudi dva pomembna strokovna dogodka, ki sta pomembno določila nadalnji razvoj vinogradništva in vinarstva na štajerskem. Leta 1876 je potekal v Mariboru vse avstrijski vinogradniško – vinarski kongres, leta 1904 pa v Grazu Konferenca z naslovom ˝Vrste ameriških in domačih trt za vinograde Štajerske˝. Strokovno in raziskovalno delo je bilo v tem času predvsem usmerjeno v borbo za odpravo posledic trtne uši, ki je praktično uničila večino vinogradov v Evropi. V tem času je za Štajersko bila sprejeta rajonizacija in kategorizacija vinorodnih leg, sortni izbor in priporočene sorte za bodoče vinograde in navodila za obnovo vinogradov. Vinarska stroka je zajemala celotno stroko vinarstva od raziskovalne dejavnosti da zasaditve in kasnejše oskrbe vinogradov. Tiskani pisni viri iz tistega časa obsegajo predstavitve dosežkov raziskovalne dejavnosti, strokovna priporočila ( neke vrste učbeniki) in navodila za takrat sodobno tehnologijo obnove in obdelovanje vinogradov in nego mošta in vina. Veliko objavljenih del štajerskih nemških in tudi slovenskih avtorjev je izšlo v dvojezični obliki. V tem prispevku bom pozornost namenil le tistim nemškim piscem, ki so s svojim delom pomembno sooblikovali takratni širši evropski prostor.
Hermann Goethe (1837 - 1911) – Rojen je bil v Naumburgu pri Leipzig-u in umrl v Badnu pri Dunaju. Po izobraževanju na najelitnejših vinarskih šolah tistega časa je opravljal službe učitelja in ravnatelja na uglednih vinarskih inštitucijah. Na položaj ravnatelja na novoustanovljeni SADJARSKO, VINARSKI ŠOLI V Mariboru leta 1872 je prišel iz Geisenheima, mesta v Porenju, kjer je bil ravnatelj te ene od najelitnejših vinarskih šol v Evropi. V obdobju njegovega delovanja in bivanja v Mariboru je bil strokovno zelo aktiven. Leta 1876 je bil soorganizator vse avstrijskega vinogradniško vinarskega kongresa v Mariboru. bil je redni dopisnik najuglednejših strokovnih časopisov Mitteilungen (Dunaj) in Der Deutsche Weinbau (Geisenheim), kjer je bil tudi nekaj let strokovni urednik. Bil je avtor knjižice s prilogo barvnih podob na Štajerskem rastočih sort z natančnimi opisi teh sort Atlas der Traubensorten (1874 – 1876). Leta 1881 je izšla njegova STROKOVNA RAZDELITEV VINORODNIH PREDELOV ŠTAJERSKE (vinogradniška rajonizacija), ki so jo kasneje nespremenjeno potrdili na Konfernci o vrstah ameriških in domačih sort l. 1904 v Grazu. H. Goethe je tudi vzgojil lastno, kasneje dobro uveljavljeno ameriško podlago vinske trte imenovano Rupestris H. Goethe št. 9.
Franz Zweifler (1859 - !939) – Rojen je bil v kraju Windisch Goritz pri avstrijski Radgoni. V Mariboru je leta 1879 končal Vinarsko, sadjarsko šolo. Šolanje je nadaljeval v Geisenheimu in na fakulteti na Dunaju. Po nekaj uglednih službah je bil imenovan za ravnatelja Vinarsko, sadjarske šole v Mariboru, kjer je deloval od 1899 do 1919. V tem času je bil strokovno zelo aktiven. Od leta 1889 do 1899 je bil urednik strokovnega časopisa Geisenheimer Mitteilungen für Weinbau und Kellerwirtschaft. Med svojim službovanjem v Mariboru je izdal učbenik i priročnik Weinbau in Kellerwirtschaft, leta 1924 pa je v Berlinu izšel njegov učbenik inpriročnik Weinbau und Weinbehandlung. Bil je soorganizator konference o vrstah ameriških in domačih sort leta 1904 v Grazu. Usmeritve, zaključki in priporočila s strokovnimi predlogi iz te konference je Zweifler izdal leta 1905. Posebnost te publikacije je to, da je izšla kot dvojezična knjižica. Za slovenski prevod je poskrbel Ivan Belle.
Dr. Oskar Foltyn je bil rojen v Mariboru leta 1915. Po končanem izobraževanju je opravljal različne ugledne službe. Bil je tudi direktor Nemškega vinarskega muzeja v Oppenheimu. Njegova bogata bibliografija beleži številne članke in razprave v periodičnem strokovnem tisku.
Viktor Vogt (1924 – 1984) je v letih 1942 in 1943 poučeval v Mriboru na Vinarsko, sadjarski šoli in je pisal predvsem v strokovne časopise. Po vojni je iz tujine vspostavil z našimi vinarskimi strokovnjaki dobre strokovne povezave.
V svojem prispevku na okrogli mizi sem ob predstavljenih nemških avtorjih poskusil opisati stanje in razvoj vinogradniško, vinarske panoge na Štajerskem. Iz opisanega lahko sklepamo, da je vinorodna Štajerska visoko kotirala po visoko kakovostnih vinih, ki so bili in so rezultat naravnih danosti in strokovnosti vinogradniških in vinarskih kadrov, ki so znali in hoteli nesebično sodelovati ne glede na jezik v katerem so se sporazumevali.
Vodole, 13. november 2016
Zgodovinski viri pričajo o bogati vsebini in tradiciji Maribora z okolico s področja vinogradništva in vinarstva. Ne navsezadnje je občinski praznik 20. Oktober vezan na najstarejšo doslej znano omembo mariborske trdnjave in vinograda na Meljskem hribu. Preberemo lahko tudi, da je gospodarski razvoj Maribora, ki je pripeljal do pridobitve statusa mesta vezan na trgovino z lesom in vinom. Les je priplul iz bogatega zaledja gozdov Pohorja in Kozjaka, vino pa je zraslo na prvovrstnih vinorodnih legah okoliških vinogradov. Ob Dravi je nastal pristan za splave z lesom, ki se mu je do sedaj ohranilo ime Lent. Maribor pa je tudi prepleten z vinskimi kletmi, od koder je potekala vinska trgovina. Vino mariborskega okoliša, ki so ga zaradi nesporne visoke kakovosti vinski trgovci uspešno tržili predvsem širom monarhije, je pritegnilo pozornost takratne vinarske stroke in Maribor je postajal pomemben vinarski center v Evropi. V Pekrah pri Mariboru je bila leta 1832 ustanovljena ena prvih strokovnih šol s področja vinarstva in sadjarstva v monarhiji.
Pri obravnavi nemških strokovnih piscev, ki so bivali v Mariboru in okolici bomo zgodovinsko obdobje razmejili najprej na čas pred in po pojavu trtne uši, ki se je v naših krajih pojavila proti koncu sedemdesetih let devetnajstega stoletja. Obdobje pred pojavom trtne uši, ki je praktično uničila vse vinograde pa bomo dalje razdelili na obdobje pred prihodom Nadvojvode Janeza (Erzherzog Johann) v naše kraje (na Meranovo nad Limbušem) in obdobje po njegovem prihodu.
Nadvojvoda Janez je kupil vinogradniško posestvo na Meranovem leta 1822, leta 1823 je dal zasaditi v svoje vinograde prvovrstne vinske sorte iz Porenja. Leta 1826 pa je imel iz teh vinogradov že prvi pridelek. Vinogradi so bili za te čase sodobno zasnovani in urejeni za razliko od okoliških, kjer je prevladovalo veliko sort, vinograde pa niso obnavljali, ampak so prazna mesta izpolnjevali z vlačenicami in grobanicami. Nadvojvoda Janez pa ni skrbel samo za lastne vinograde, ampak je deloval za širše dobro na veliko različnih področjih. Tako so pod njegovim vodstvom v letih med 1820 in 1830 delovali na Štajerskem pomembni vinarski strokovnjaki, tudi pisci strokovnih člankov in publikacij. Navajam le nekaj pomembnejših : Trummer, Foregger, vitez pl. Vest, Mayer in Hlubek. V letu 1835 sta bila s strani Deželne kmetijske družbe za Štajersko napotena v naše vinorodno obmačje slikarja brata Winzez in Conrad Kreuzer, ki sta v nekaj letih ustvarila v tehniki gvaša podobe 132 vinskih sort (po Ivu Zupaniču), ki sta jih našla v tukajšnjih vinogradih. Te slike so sestavni del kasnejše Trummer-jeve Ampelografije, ki je izšla leta 1844 v Grazu.
Leta 1872 je bila v Mariboru ustanovljena sadjarsko- vinarska šola, ki se je v relativno kratkem času razvila v eno od najuglednejših vinarskih šol v monarhiji. Prvi ravnatelj šole je bil Hermann Goethe. Šola je bila skupaj z nekaj let kasneje ustanovljenim vinarskim inštitutom zelo pomembno vinarsko strokovno središče Avstro- Ogrske monarhije.
V to obdobje sodita tudi dva pomembna strokovna dogodka, ki sta pomembno določila nadalnji razvoj vinogradništva in vinarstva na štajerskem. Leta 1876 je potekal v Mariboru vse avstrijski vinogradniško – vinarski kongres, leta 1904 pa v Grazu Konferenca z naslovom ˝Vrste ameriških in domačih trt za vinograde Štajerske˝. Strokovno in raziskovalno delo je bilo v tem času predvsem usmerjeno v borbo za odpravo posledic trtne uši, ki je praktično uničila večino vinogradov v Evropi. V tem času je za Štajersko bila sprejeta rajonizacija in kategorizacija vinorodnih leg, sortni izbor in priporočene sorte za bodoče vinograde in navodila za obnovo vinogradov. Vinarska stroka je zajemala celotno stroko vinarstva od raziskovalne dejavnosti da zasaditve in kasnejše oskrbe vinogradov. Tiskani pisni viri iz tistega časa obsegajo predstavitve dosežkov raziskovalne dejavnosti, strokovna priporočila ( neke vrste učbeniki) in navodila za takrat sodobno tehnologijo obnove in obdelovanje vinogradov in nego mošta in vina. Veliko objavljenih del štajerskih nemških in tudi slovenskih avtorjev je izšlo v dvojezični obliki. V tem prispevku bom pozornost namenil le tistim nemškim piscem, ki so s svojim delom pomembno sooblikovali takratni širši evropski prostor.
Hermann Goethe (1837 - 1911) – Rojen je bil v Naumburgu pri Leipzig-u in umrl v Badnu pri Dunaju. Po izobraževanju na najelitnejših vinarskih šolah tistega časa je opravljal službe učitelja in ravnatelja na uglednih vinarskih inštitucijah. Na položaj ravnatelja na novoustanovljeni SADJARSKO, VINARSKI ŠOLI V Mariboru leta 1872 je prišel iz Geisenheima, mesta v Porenju, kjer je bil ravnatelj te ene od najelitnejših vinarskih šol v Evropi. V obdobju njegovega delovanja in bivanja v Mariboru je bil strokovno zelo aktiven. Leta 1876 je bil soorganizator vse avstrijskega vinogradniško vinarskega kongresa v Mariboru. bil je redni dopisnik najuglednejših strokovnih časopisov Mitteilungen (Dunaj) in Der Deutsche Weinbau (Geisenheim), kjer je bil tudi nekaj let strokovni urednik. Bil je avtor knjižice s prilogo barvnih podob na Štajerskem rastočih sort z natančnimi opisi teh sort Atlas der Traubensorten (1874 – 1876). Leta 1881 je izšla njegova STROKOVNA RAZDELITEV VINORODNIH PREDELOV ŠTAJERSKE (vinogradniška rajonizacija), ki so jo kasneje nespremenjeno potrdili na Konfernci o vrstah ameriških in domačih sort l. 1904 v Grazu. H. Goethe je tudi vzgojil lastno, kasneje dobro uveljavljeno ameriško podlago vinske trte imenovano Rupestris H. Goethe št. 9.
Franz Zweifler (1859 - !939) – Rojen je bil v kraju Windisch Goritz pri avstrijski Radgoni. V Mariboru je leta 1879 končal Vinarsko, sadjarsko šolo. Šolanje je nadaljeval v Geisenheimu in na fakulteti na Dunaju. Po nekaj uglednih službah je bil imenovan za ravnatelja Vinarsko, sadjarske šole v Mariboru, kjer je deloval od 1899 do 1919. V tem času je bil strokovno zelo aktiven. Od leta 1889 do 1899 je bil urednik strokovnega časopisa Geisenheimer Mitteilungen für Weinbau und Kellerwirtschaft. Med svojim službovanjem v Mariboru je izdal učbenik i priročnik Weinbau in Kellerwirtschaft, leta 1924 pa je v Berlinu izšel njegov učbenik inpriročnik Weinbau und Weinbehandlung. Bil je soorganizator konference o vrstah ameriških in domačih sort leta 1904 v Grazu. Usmeritve, zaključki in priporočila s strokovnimi predlogi iz te konference je Zweifler izdal leta 1905. Posebnost te publikacije je to, da je izšla kot dvojezična knjižica. Za slovenski prevod je poskrbel Ivan Belle.
Dr. Oskar Foltyn je bil rojen v Mariboru leta 1915. Po končanem izobraževanju je opravljal različne ugledne službe. Bil je tudi direktor Nemškega vinarskega muzeja v Oppenheimu. Njegova bogata bibliografija beleži številne članke in razprave v periodičnem strokovnem tisku.
Viktor Vogt (1924 – 1984) je v letih 1942 in 1943 poučeval v Mriboru na Vinarsko, sadjarski šoli in je pisal predvsem v strokovne časopise. Po vojni je iz tujine vspostavil z našimi vinarskimi strokovnjaki dobre strokovne povezave.
V svojem prispevku na okrogli mizi sem ob predstavljenih nemških avtorjih poskusil opisati stanje in razvoj vinogradniško, vinarske panoge na Štajerskem. Iz opisanega lahko sklepamo, da je vinorodna Štajerska visoko kotirala po visoko kakovostnih vinih, ki so bili in so rezultat naravnih danosti in strokovnosti vinogradniških in vinarskih kadrov, ki so znali in hoteli nesebično sodelovati ne glede na jezik v katerem so se sporazumevali.
