Tri leta je minilo, kar nas je na pragu jeseni pretresla novica, da se je poslovila naša prijateljica in pomembna slovenska jezikoslovka Doris Debenjak. Letos bi proslavljali njeno 80-letnico, zato smo se v Kulturnem društvu nemško govorečih žena v Mariboru odločili, da ji posvetimo posebno srečanje, ki bo govorilo o njej in o eni od tem, s katerimi se je aktivno ukvarjala. Izbrali smo tematiko večinoma izbrisanih nemško govorečih literarnih ustvarjalcev, ki so po rojstvu, po prebivanju ali kako drugače tesno povezani z Mariborom.
Doris je bila kot kočevarska Nemka ena prvih, ki je stopila v bran nemške manjšine na Slovenskem in si prizadevala za pošteno ovrednotenje njenega ustvarjalnega prispevka h kulturni podobi našega prostora. Spodbudila nas je, da smo stopili iz anonimnosti, ustanovili naša kulturna društva in brez strahu spregovorili o naši zgodovinski usodi. Za to svojo pogumno delovanje seveda ni dobila pohval, nasprotno je bila deležna sumničenj z uradnih mest in grobega sramotenja s strani pristranskih razlagalcev preteklosti. S svojim izrednim poznavanjem in neizčrpno energijo ter duhovitim nastopom nam je utirala pot k javnemu priznanju našega obstoja kot kulturne entitete, ki bo slej kot prej pripeljala tudi do državno-pravnega priznanja, da nemško govoreči prebivalci spadamo med staroselce v slovenskih deželah, kot je to priznano Italijanom, Madžarom in drugim. Ko bomo dosegli to raven pravičnosti in demokracije, ne bomo pozabili zaslug, ki pripadajo Doris Kosec Debenjakovi.
Danes bomo govorili o temi, ki je že celo stoletje odrinjena, ker je nad njo viselo prekletstvo vojn in se še danes mnogim zdi skrajno nevarna. O njej ni celovitejših raziskav in zelo malo je napisanega in objavljenega. Nikogar ne mislimo obsojati in nikogar rehabilitirati, ampak želimo vsaj začeti z mirnim pogovorom o zgodovinskih dejstvih in o razumnem razlikovanju med dobrim in zlim, ki je nujno v vsaki človeški skupnosti in v vseh časih. V našem društvu si glede tega prizadevamo že od ustanovitve in smo javnosti – ob njenem očitnem presenečenju – predstavili že plejado nemško govorečih ustvarjalcev , na katere je lahko naše mesto ponosno. Naj jih nekaj naštejem:
Valentin Lechner, velko ime evropske glasbene klasike,
Eduard von Lannoy, viltuški baron in poliglot, ki je Maribor pripeljal na evropsko kulturno sceno
Nadvojvoda Janez Habsburški, pobudnik modernizacije Maribora
Amalija Schneeweis Joachim, primadona evropskih koncertnih odrov
Bartholomäus Carneri, najznamenitejši filozof našega mesta
Hugo Wolf, katerega zborovsko glasbo danes zastopa naš večkrat nagrajeni komorni zbor njegovega imena
Robert Stolz, ki je začel svojo kariero v Mariboru in mu je Josip Broz, po Herti Hass mariborski zet, podelil najvišje kulturno priznanje nekdanje Jugoslavije
Rudolf Wagner, skladatelj in dirigent Marburger Männer Gesangverein, katerega 170-letnico ustanovitve bomo praznovali decembra v dvorani Union, ki jo je pivovarnar Gőtz postavil prav za ta zbor in je danes eno od središč svetovnega zborovskega petja
Anna Wambrechtsamer, poštarka na Studencih, ki jo po romanu Heute Grafen von Cilly und nimmermehr v prevodu Nika Kureta pozna večina Slovencev
Glasbena družina Schőnherr – ded Franz je ustanovil prvo pihalno godbo, sin Max je ustanovil Mariborsko filharmonijo, vnuk Wilhelm je bil profesor glasbe in drugi vnuk Max ustanovitelj simfoničnega orkestra avstrijskega radia ter avtor danes veljavne priredbe avstrijske himne
Emil Hochreiter, po rojstvu Novomeščan, viden skladatelj evropske moderne
Isolde Klietmann, ena od pionirk sodobnega plesa v Evropi in Južni Ameriki
Pripravljamo predstavitev dveh izjemnih opernih pevk, doma iz Maribora – Cäcilie Mohor Ravenstein, ki jo je odkril Anton Brückner in Elfie Mayerhofer, po mnenju Maria del Monaka nenadkriljive izvajalke del Johanna Straussa.
Z našimi prizadevanji smo prispevali tudi k uspehu prelomne razstave Nemci in Maribor v okviru EPK 2012.
Želimo si, da bi z današnjo okroglo mizo razširili naše vedenje o kulturni zgodovini Maribora, saj se tisti, ki ga imajo za zanikrno sivo industrijsko puščavo ne zavedajo, da ga vidijo takega zato, ker ga sploh ne poznajo.
Zahvaljujem se vsem, ki ste pokazali zanimanje za naš projekt in še posebej aktivnim udeležencem okrogle mize.
Spoštovani!
Tri leta je minilo, kar nas je na pragu jeseni pretresla novica, da se je poslovila naša prijateljica in pomembna slovenska jezikoslovka Doris Debenjak. Letos bi proslavljali njeno 80-letnico, zato smo se v Kulturnem društvu nemško govorečih žena v Mariboru odločili, da ji posvetimo posebno srečanje, ki bo govorilo o njej in o eni od tem, s katerimi se je aktivno ukvarjala. Izbrali smo tematiko večinoma izbrisanih nemško govorečih literarnih ustvarjalcev, ki so po rojstvu, po prebivanju ali kako drugače tesno povezani z Mariborom.
Doris je bila kot kočevarska Nemka ena prvih, ki je stopila v bran nemške manjšine na Slovenskem in si prizadevala za pošteno ovrednotenje njenega ustvarjalnega prispevka h kulturni podobi našega prostora. Spodbudila nas je, da smo stopili iz anonimnosti, ustanovili naša kulturna društva in brez strahu spregovorili o naši zgodovinski usodi. Za to svojo pogumno delovanje seveda ni dobila pohval, nasprotno je bila deležna sumničenj z uradnih mest in grobega sramotenja s strani pristranskih razlagalcev preteklosti. S svojim izrednim poznavanjem in neizčrpno energijo ter duhovitim nastopom nam je utirala pot k javnemu priznanju našega obstoja kot kulturne entitete, ki bo slej kot prej pripeljala tudi do državno-pravnega priznanja, da nemško govoreči prebivalci spadamo med staroselce v slovenskih deželah, kot je to priznano Italijanom, Madžarom in drugim. Ko bomo dosegli to raven pravičnosti in demokracije, ne bomo pozabili zaslug, ki pripadajo Doris Kosec Debenjakovi.
Danes bomo govorili o temi, ki je že celo stoletje odrinjena, ker je nad njo viselo prekletstvo vojn in se še danes mnogim zdi skrajno nevarna. O njej ni celovitejših raziskav in zelo malo je napisanega in objavljenega. Nikogar ne mislimo obsojati in nikogar rehabilitirati, ampak želimo vsaj začeti z mirnim pogovorom o zgodovinskih dejstvih in o razumnem razlikovanju med dobrim in zlim, ki je nujno v vsaki človeški skupnosti in v vseh časih. V našem društvu si glede tega prizadevamo že od ustanovitve in smo javnosti – ob njenem očitnem presenečenju – predstavili že plejado nemško govorečih ustvarjalcev , na katere je lahko naše mesto ponosno. Naj jih nekaj naštejem:
Valentin Lechner, velko ime evropske glasbene klasike,
Eduard von Lannoy, viltuški baron in poliglot, ki je Maribor pripeljal na evropsko kulturno sceno
Nadvojvoda Janez Habsburški, pobudnik modernizacije Maribora
Amalija Schneeweis Joachim, primadona evropskih koncertnih odrov
Bartholomäus Carneri, najznamenitejši filozof našega mesta
Hugo Wolf, katerega zborovsko glasbo danes zastopa naš večkrat nagrajeni komorni zbor njegovega imena
Robert Stolz, ki je začel svojo kariero v Mariboru in mu je Josip Broz, po Herti Hass mariborski zet, podelil najvišje kulturno priznanje nekdanje Jugoslavije
Rudolf Wagner, skladatelj in dirigent Marburger Männer Gesangverein, katerega 170-letnico ustanovitve bomo praznovali decembra v dvorani Union, ki jo je pivovarnar Gőtz postavil prav za ta zbor in je danes eno od središč svetovnega zborovskega petja
Anna Wambrechtsamer, poštarka na Studencih, ki jo po romanu Heute Grafen von Cilly und nimmermehr v prevodu Nika Kureta pozna večina Slovencev
Glasbena družina Schőnherr – ded Franz je ustanovil prvo pihalno godbo, sin Max je ustanovil Mariborsko filharmonijo, vnuk Wilhelm je bil profesor glasbe in drugi vnuk Max ustanovitelj simfoničnega orkestra avstrijskega radia ter avtor danes veljavne priredbe avstrijske himne
Emil Hochreiter, po rojstvu Novomeščan, viden skladatelj evropske moderne
Isolde Klietmann, ena od pionirk sodobnega plesa v Evropi in Južni Ameriki
Pripravljamo predstavitev dveh izjemnih opernih pevk, doma iz Maribora – Cäcilie Mohor Ravenstein, ki jo je odkril Anton Brückner in Elfie Mayerhofer, po mnenju Maria del Monaka nenadkriljive izvajalke del Johanna Straussa.
Z našimi prizadevanji smo prispevali tudi k uspehu prelomne razstave Nemci in Maribor v okviru EPK 2012.
Želimo si, da bi z današnjo okroglo mizo razširili naše vedenje o kulturni zgodovini Maribora, saj se tisti, ki ga imajo za zanikrno sivo industrijsko puščavo ne zavedajo, da ga vidijo takega zato, ker ga sploh ne poznajo.
Zahvaljujem se vsem, ki ste pokazali zanimanje za naš projekt in še posebej aktivnim udeležencem okrogle mize.
