* 4. julij 1897, Planina pri Sevnici – † 4. avgust 1933, Gradec), tudi Anna Wambrechtsamer ali Ana Wambrechtsammer, nemško-slovenska pisateljica, (. Obiskovala je ljudsko šolo na Planini, leta 1908 pa je prešla v meščansko šolo v Celje. Leta 1909 se je družina preselila v Maribor, na Studence in se šolala na učiteljišču (najbrž nemškem). Zbolela je,opustila šolanje in začela se je učiti za poštno uslužbenko. Leta 1914 ji je umrl oče. Njena mati je bila upravnica pošte na Studencih in pri njej je delala Ana do leta 1919. Po prvi svetovni vojni se je družina preselila v St Lambrecht in po materini upokojitvi vodila tamkajšnjo pošto. V bližnjem samostanu je našla knjižnico in si z njeno pomočjo ustvarila obsežno znanje. Leta 1920 je ob obisku Dunaja začela razmišljati o poklicu pisateljice. Leta 1922 se je poročila, a po dveh letih se je ločila in se posvetila pisanju. Pokopana je na Planini pri Sevnici. Pisala je od svoje bolezni naprej in objavljala v celjskih nemških glasilih, a tudi v graških literarnih revijah. Njeno najbolj znano delo je Danes grofje celjski in nikdar več, a te teme se je lotevala tudi v drugih pripovedih. Ker je znala slovensko, je nekaj svojih del tudi prevedla v slovenščino, v nemščino pa Novačanovega Hermana Celjskega in domnevno tudi Župančičevo Lepo Vido.
