»Arabska kaligrafija nekoliko drugače« morda najbolje opisuje tisto, kar želi na Dunaju živeči in v Jordaniji rojeni umetnik prikazati s svojim delom. Njegov cilj je preoblikovati arabsko pisavo tako, da jo združuje z ornamenti in simboli, hoteč ustvariti umetniško delo brez človeških podob. Da bi kaligrafske znake ustvaril zanimivejše nearabskemu očesu, se umetnik odpoveduje tradicionalnim kriterijem, kot so bela podlaga in črne črke. Namesto tega zaznava opazovalec podlage v obliki različnih okrasov in struktur v raznolikih barvnih paletah, brez vpliva na vizualni kontrast arabske pisave. Umetnik nanaša na osnovo številne barvne sloje, pričenši s temnejšimi odtenki, najraje kar s črno, ki se na končani sliki odražajo v obliki bogatih lazurnih nanosov na različnih koncih in v raznih nijansah.
Navkljub takšni slojevitosti posreduje likovna celota opazovalcu vtis lahkotnosti. Vsako sliko poudari z belim robom kot borduro v smislu okvirja v okvirju, ki predstavlja umetniku okno, skozi katerega zre v zunanji svet. Osrednje slikovno polje platna pa umetnik zapolnjuje z napisi v med seboj bistveno razlikujočih se slogih in potezah. V središču velikoformatnih slik lahko odkrijemo tudi zametke križa, ki v opazovalcih sproži razmislek glede možne vsebine ali funkcije, četudi se umetnik izogiba religioznim vidikom. Križi predstavljajo predvsem gube, kot jih lahko najdemo v starih rokopisih, dodatno poudarjajoč starinskost njegovih del.
Umetnik signira svoje slike z ležeče pravokotnim žigom temnordeče barve, ki kontrastira besedilu in hkrati spodbuja opazovalca k razmiselku. V notranjosti žiga je namreč umetnik svoje ime namenoma zapisal po arabsko, torej od desne proti levi, zato se zdi, kot bi šlo za zrcalno podobo. Osnovno sporočilo tega zapisa je univerzalnost umetniške izpovedi, ne glede na različnost jezikov v našem raznolikem kulturnem okolju.
Navdih in spodbudo črpa umetnik najpogosteje v starih arabskih rokopisih in zemljevidih, ki jih z umetniško svobodo, brez tradicionalnih okovov, v mislih na novo oblikuje in reinterpretira, nato pa jih upodobi na platnu.
Nov slikarski ciklus spodbuja opazovalca k razmišljanju in spraševanju o tem kaj pravzaprav vidi in kaj je hotel umetnik povedati. Ali gre za kartografsko risbo? So to matematične formule v vogalu? Kaj počnejo tukaj lune? Katero zvezdno znamenje vidim tukaj? Kje se pravzaprav nahajam? Ali je vse to le del kakšne knjige pravljic? Nočno nebo, zvezde, mesec s svojimi cikli so že od nekdaj fascinirali človeka in vplivali na njegovo življenje. Astrologi so jih preučevali in natančno opisovali, z njihovo pomočjo so bile odkrite nove dežele.
S pomočjo vseh uporabljenih elementov, od barv, struktur in vzorcev pa vse do različnih simbolov in pisav je umetnik ustvaril edinstveno harmonijo, prežeto z vplivi daljnovzhodnih filozofij, kot jih doživljemo danes. Slikovne kompozicije tako posredujejo opazovalcu umetnikov slogan: »arabska kaligrafija nekoliko drugače«.
»Arabska kaligrafija nekoliko drugače« morda najbolje opisuje tisto, kar želi na Dunaju živeči in v Jordaniji rojeni umetnik prikazati s svojim delom. Njegov cilj je preoblikovati arabsko pisavo tako, da jo združuje z ornamenti in simboli, hoteč ustvariti umetniško delo brez človeških podob. Da bi kaligrafske znake ustvaril zanimivejše nearabskemu očesu, se umetnik odpoveduje tradicionalnim kriterijem, kot so bela podlaga in črne črke. Namesto tega zaznava opazovalec podlage v obliki različnih okrasov in struktur v raznolikih barvnih paletah, brez vpliva na vizualni kontrast arabske pisave. Umetnik nanaša na osnovo številne barvne sloje, pričenši s temnejšimi odtenki, najraje kar s črno, ki se na končani sliki odražajo v obliki bogatih lazurnih nanosov na različnih koncih in v raznih nijansah.
Navkljub takšni slojevitosti posreduje likovna celota opazovalcu vtis lahkotnosti. Vsako sliko poudari z belim robom kot borduro v smislu okvirja v okvirju, ki predstavlja umetniku okno, skozi katerega zre v zunanji svet. Osrednje slikovno polje platna pa umetnik zapolnjuje z napisi v med seboj bistveno razlikujočih se slogih in potezah. V središču velikoformatnih slik lahko odkrijemo tudi zametke križa, ki v opazovalcih sproži razmislek glede možne vsebine ali funkcije, četudi se umetnik izogiba religioznim vidikom. Križi predstavljajo predvsem gube, kot jih lahko najdemo v starih rokopisih, dodatno poudarjajoč starinskost njegovih del.
Umetnik signira svoje slike z ležeče pravokotnim žigom temnordeče barve, ki kontrastira besedilu in hkrati spodbuja opazovalca k razmiselku. V notranjosti žiga je namreč umetnik svoje ime namenoma zapisal po arabsko, torej od desne proti levi, zato se zdi, kot bi šlo za zrcalno podobo. Osnovno sporočilo tega zapisa je univerzalnost umetniške izpovedi, ne glede na različnost jezikov v našem raznolikem kulturnem okolju.
Navdih in spodbudo črpa umetnik najpogosteje v starih arabskih rokopisih in zemljevidih, ki jih z umetniško svobodo, brez tradicionalnih okovov, v mislih na novo oblikuje in reinterpretira, nato pa jih upodobi na platnu.
Nov slikarski ciklus spodbuja opazovalca k razmišljanju in spraševanju o tem kaj pravzaprav vidi in kaj je hotel umetnik povedati. Ali gre za kartografsko risbo? So to matematične formule v vogalu? Kaj počnejo tukaj lune? Katero zvezdno znamenje vidim tukaj? Kje se pravzaprav nahajam? Ali je vse to le del kakšne knjige pravljic? Nočno nebo, zvezde, mesec s svojimi cikli so že od nekdaj fascinirali človeka in vplivali na njegovo življenje. Astrologi so jih preučevali in natančno opisovali, z njihovo pomočjo so bile odkrite nove dežele.
S pomočjo vseh uporabljenih elementov, od barv, struktur in vzorcev pa vse do različnih simbolov in pisav je umetnik ustvaril edinstveno harmonijo, prežeto z vplivi daljnovzhodnih filozofij, kot jih doživljemo danes. Slikovne kompozicije tako posredujejo opazovalcu umetnikov slogan: »arabska kaligrafija nekoliko drugače«.
