Živel je mož, ki je prebival v gorah, v svoji samotni koči. Za svoje zanimanje se je posvečal plezanju in doslej je že osvojil številne vrhove. A vendar mu je eden od vrhov kljuboval. Odločen da prepleza ta vrh, se nekega dne odpravi na pot.
Tako prične plezati, nakar si na pol poti sam pri sebi izreče: »Kaj silim v to steno, na ta vrh, saj nimam tod kaj iskati. Vseeno si pri sebi oddahne in zada, da bo osvojil ta vrh, to breme. In res pride na sam vrh, kjer ga čaka prelep razgled in čudovito doživetje narave.
Tako vesel, da je osvojil ta vrh, si malo odpočije. Kljub vsemu pa mu notranji glas ne da miru in mu trka na prsi:
»Ob vsem tem , kar sem dosegel, nisem dočakal izpolnitve, in ves ta trud se mi zdi za malo zaman. Raje bi se umaknil v svojo kočo in se tam posvetil miru in življenju.«
In tako je mož prvič v življenju dojel, kaj to pomeni mir in tišina. Kljub temu, da je preplezal številne vrhove, si ni zadostil želje, in s tem sklenil, da se vrne v domačo kočo. Tam je nadalje tudi ostal in opustil plezanje ter v koči začel prebivati vse svoje dni.
Dejansko, kar pomeni življenje v Bogu. Saj je mož prejel in prepoznal, da lahko prejme mir in izpolnitev le preko Boga.. Tako je sprejel Jezusa kot za svojega vzornika, v čemer je prejel obilje in polnost življenja oz. se mu je dala božja milost in obljuba.
Haiku:
Ne hiti človek, raje se ogrni v samoto in tišino.
Spoznanje je dragoceno, zato se predaj tišini.
Ne misli, da boš opravičil svoja dejanja, če Bogu ne odmeriš svoje mere.
Bog se nam da razpoznati edino v tišini, kajti tam domuje.
Tišino boš zajel, kadar se umiri srce. V tem je stanje duha.
NAJDENA IZKUŠNJA
Mladenič se je s kolesom odpravil v park. Bil je čist običajen dan, in fantič je nesluteč sedel na osamljeno klop. Da si malo odpočije, si je vzel urico časa, da prebije na tej klopi.
Ko se je malo zatopil v misli in čutenje, ga je presunila narava. V življenju se je ta fantič ukvarjal z meditacijo, in ta prizor mu je bil pravšnji, da se je zamislil nad njim.
V nekem trenutku ga je zajela blaženost, spoznanje in od tod dalje si je zadal, da bo šel mirno po svoji življenjski poti. Ta namen ga je prevzel do te mere, da je v sebi začutil silno moč, ki ga je nagovarjala k tej »modri« odločitvi.
Ob vsem tem je začutil neko praznino, ki je bila v njem porojena v zanimanje. Ob tej misli se je spomnil prijatelja, ki mu je v priprošnji svetoval, naj se preda Kristusu. Tisti čas je fantič vedel, da mora sprejeti nase križ, ki ga izroča Kristus. Saj edino ob tem bo zadostil svojo najdeno izkušnjo po mirnem življenju.
Vse to ga je napolnilo z polno močjo in radostjo; tako odločen si je pri sebi trdno izrekel, da bo z vso vnemo sledil Kristusu in temu nauku. To dejanje je bilo v njem tako zagotovo, kot poprej še nobeno dejstvo. Tako se je trdno zavedel, da je našel tisto pravo pot, kjer bo udejanjil zaželeni mir. Ob tem se je počutil zadovoljnega, saj je ob neumornem iskanju sebi naposled našel rešitev.
Haiku:
Iskati mir je enako kot se predati božjemu.
Ego ponavadi skali mir. Bog ga verjetno poglobi.
Vemo, da je mir kot pot in življenje, zraven tega pa je tudi smisel.
ENOST Z REKO
V lepem sončnem jutru se je mož odpravil k reki, da tam prebije nekaj časa. Med sprehodom se je zatopil v reko in misli so mu odtavale, saj se je zastrmel v sam deroči tok. V tem začudenju je doživel ekstazo, kjer je občutil enost z reko.
Takrat je razumel, da je življenje zajeto v dihu, saj mu je ta polnost doživetja dala slutit, da sta človek in reka povezana v celoti, enosti. Začel je zavestno dihati in s tem se je povsem umiril. Spoznal je, da je življenje zapolnjeno v tem spokoju in miru. Od doživetja se je začudil in v srcu je razumel, da je duša lahko izpolnjena le, če se poistoveti z to reko, Bogom.
Ta izkušnja mu je dala odgovor na življenjski smisel, saj je v doživetju prepoznal svoj Jaz, Boga. Doživetje je bilo toliko popolno, da je zaradi duhovnega pomena svoj čas posvetil stanju tišine.
Resnično ti povem, da ti bo duhovnost spremenila življenje.
Tam, kjer je modrost in pot, je gotovo razodetje, ki ga daje sam Bog.
Bog ima smisel le takrat, kadar si v srcu z njim.
KRUH KOT ŽIVLJENJE
Pek je med gnetenjem kruha pomislil na pomen svojega dela. Med delom je kruh simbolno povezal z življenjem. Medtem se je zavzel nad dejstvom, da kruh uživa vsakdor, in to ravno iz njegovih rok. Počutil se je kot poslanec, ki ljudem omogoča uživanje kruha oziroma deljenje življenja. Ta misel, da kruh uživa vsakdor, ga je zaneslo na zamisel, da vsakdo kroji svoje življenje, se mu predaja in išče svoje rešitve.
Tako kruh postaja podoba življenja samega in postaja ikona vse- pričujočega. Kruh v tem primeru postaja božja mana in človek postane delo božjih rok. Samo življenje postane vzvišeno in človek si v njem pridobi pomen bivanja.
Pri tem mu je bilo dano izpolnitev božje zamisli in obljube; torej je sklenil zavezo z Jezusom, ki mu je postal kruh življenja in vsa radost.
Haiku:
Bog postane človeku smisel takrat, kadar se oseba zavestno spreobrne.
Doklej človek boš pital svoj Jaz, Boga pa zanemarjal.
Spreglej da si na poti Boga in zavrzi človeški nauk.
PROSTODUŠEN BREZDOMEC
Živel je brezdomec, ki se je rad potepal naokoli. Bil je zelo svobodne narave in pri ljudeh je bil poznan kot prava prispodoba.
Tako je bilo, da je en lep večer prijetno ležal pod milim nebom in zrl tja v nedogled. Misli so mu tavale po onstranstvu in občutil se je zelo svobodnega. V sebi je našel spoznanje, ki ga je nagovorilo, da je dojel svoje bistvo v življenju. Takrat je razumel, da ničesar v življenju si ni treba prisvajati in da sama usoda poskrbi za človeka. Ta revež ni imel nikogar na svetu in ostal je brez vsake lastnine.
Vendar ta moment je bil zanj ovekovečen, saj je našel tisto, kar ga je zadostilo. Namreč sprijaznil se je s sabo in na svet gledal nekako oddaljeno, tako da sebe ni ovrednotil za pomembnega.
Dogodek se je vanj tako vtisnil, da se je začel zavedati svoje veličine: sprejeti dane okoliščine in se predati toku življenja. Postal je zadovoljen s sabo in ohranil je mir v duši.
Pri tem je vedel, da je ves smisel le pri Bogu (saj je bil pobožne narave); da prejema potreben kruh za preživetje, vendar smisel in pomen je našel v Jezusu, ki mu je postal vodilo v življenju. (Jaz sem pot, resnica in življenje)i
Vse to ga je navdalo z posebnim miru in v sebi je začutil življenjsko silo, kar ga je vodilo na razne poti. Tako osvobojen je dneve preživljal karseda »romantično« in z mirno vestjo gledal v prihodnost.
Pri tem je vedel, da je ves smisel le pri Bogu; (saj je bil pobožno naravnan), in da prejema potreben kruh za preživetje, vendar smisel in pomen je našel v Jezusu, ki mu je postal vodilo življenja.. (Jaz sem pot, resnica in življenje).
Haiku:
Sem le list vetru, metulj na cvetu, kot biser v morju.
Pot je pred menoj, a si oddahnem na bližnji jasi.
Skrb me prevzame, a misel na kozarec mleka mi ogreje srce.
ZADOVOLJEN URAR
Živel je mož, ki je bil po poklicu urar. Bil je mirne narave, saj je živel v tako primernem okolju. Med delom se je ponavadi zamislil. A tokrat je bil drugačne volje in zanj je bil to poseben dan. Bil je nenavadno vesel kot otrok in to mu je bilo pri srcu. Ob tem je postal sproščen in srečen, saj ga je delo posebej zanimalo. V tem mirnem okolišu in skrbjo do dela je postajal zadovoljnejši.
Tako je iz dneva v dan opravljal to obrt in ob tem doživljal venomer enako radost. Vedel je namreč, da si ničesar drugega želel in da mu to delo povsem odgovarja. S tem mu je zanimanje do obrti in vsakdanjega pripetljaja dajalo neizmerno zadovoljstvo in njegovo veselje je ob starosti postalo popolno. Spoznal je namreč, da je izpolnitev dela in okolja ter lastne narave tisto, kar je iskal v življenju.
Tako je pri vsem tem sklenil oz. nazadnje le doumel, da je milost in veselje po, ob srcu, kateri je pogojen z vzvišeno idejo o Bogu. S tem je mož sebi pridal razumevanje lastne biti v Bogu, kar ga je napolnilo Z Duhom.
Haiku:
Ne želi si ničesar, kar ni v tvoji naravi. Izpolnitev išči v sebi.
Najdi si primerno delo, da bi postal koristen.
Kadar se človek zave svoje omejenosti, mu je v pridih lastno zaupanje.
MODER KMET
Živel je kmet, ki je preživljal svojo družino. Kot je znano, je imel dosti dela, kar mu je vzelo veliko časa. A tisto, kar mu je ostalo, je porabil za branje. Tako je živel leta in iz knjig črpal znanje in modrost.
To se je izkazalo za njegov prid, saj je mož z leti zaslovel med znanci za zelo razumnega in modrega moža. Postavili so ga za župana oziroma starešino med ljudstvom.
Naučil se je, da je vsako prizadevanje in trud poplačano, torej ni zaman. Iz tega je videl, da ljudje opazijo dobra dela in dejavnost pri človeku in ga za to tudi nagradijo. Z svojo lastno roko in trudom se je povzpel po lestvici navzgor in svoje pridno, dobrovoljno življenje ter delo kronal z slovesom.
Pri vsem tem je ta mož z izkušnjo in modro besedo razpoznal veličino in obstoj Boga ter luč evangelija, sveti božji nauk- Jezus. In to je bila krona njegove usode in življenjske poti.
Haiku:
Možnost se vedno najde, le čas si je potrebno vzeti.
Ustvarjalen mož si vedno kaj pripravi, da mu je čas po volji.
Četudi je dan poklapan, se je treba trudit in vzeti čas zase.
ZAGNAN PASTIR
Neki fant je bil pastir na kmetiji. Kot je znano, pastirji radi sanjarijo pod milim nebom. Tako se je zgodilo, da se je lepega dne ta pastir ležeč v travi zamislil nad svojo romanco. Ljubezen, ki jo je takrat začutil do dekleta, je bila zanj preveč žarka.
Zasanjan in zaljubljen si je zadal, da si bo ustvaril lepo življenje. Načrti, ki so mu rojili po glavi, so mu postali vedno bolj dovzetni. Tako odločen je krenil na pot in raznih upov, kar bi mu življenje olepšali in spravili v red.
Ker je bil preprostega rodu in iz revne, pobožne družine je bil nagnjen, usmerjen k Bogu in tej pobožni zamisli. Kakor je z Njim živel in računal na vsakršno dobro pomoč, v katero je zaupal prek Boga. Ker je toliko zaupal in ubogal, je postajal vedno bolj preizkušan.
Z leti mu je uspelo, da si je ustvaril družino in se oprijel dela, za katerega se je v šoli priučil. V zrelih letih je fant zrasel v moža in se predvsem opiral na svoje srce ali zaupal v Boga. Postajal je zrelejši in modrejši, tako da si je na stara leta poiskal tudi razne konjičke. Zadovoljen s tem, kar je v življenju dosegel, je mirno tudi izdahnil. Še dolgo je bil poznan med domačimi, saj so ga ljudje marali in ga imeli za bližnjega, dobrega sočloveka.
Haiku:
Dovoli si vzeti čas zase, saj te lahko ugodno preseneti.
Najbolje je živeti in ustvarjati za sedaj, da te življenje ne pohodi.
Upati v dobro stvar je enako kot živeti za nekaj.
NESEBIČEN VERNIK
Živel je vernik, ki je imel družino. Kot takšen se je držal zapovedi in dane postave. Mislil je, da zna pravo vero izpovedati in je upravičen do ponašanja.
V sebi zaprt je izgubil občutek do soljudi, ni se zavedal in znal cenit niti svojih bližnjih. Namreč bil je preveč sebičen in Bog mu ni odprl oči, kajti ni zatajil samo sebe, temveč vse naokrog.
Zgodilo se je, da je bil ta vernik resda dober človek in Bog se ga je usmilil. Dano mu je bilo namreč, da je spregledal in v svojem uvidu sebi zaprisegel, da bo odsedaj pomagal in se trudil za bližnje ter soljudi.
V čemer je tičalo bistvo, je bil dar, ki mu je omehčal srce in mu omogočal, da je sebe ter ljudi gledal kot eno. Spoznal je, da je vredno le živeti, če se pomaga in tolaži sotrpinu, kajti vsakdo pride kdaj v stisko oziroma nadlogo.
Tako je dejansko po veri prepoznal ta neprecenljivi dar, vedoč, da je velik le takrat, kadar se razdaja za drugo osebo, stvar.
Haiku:
Kadar bi rad letel, pomisli na svoje peruti.
Odstrani svoje ogledalo, da boš videl stvari v pravi luči.
Čeprav si še tako zanesen, ne pozabi na svojega stvarnika.
Bolje je pridana božja beseda, kakor velik naprtan cekar. Bog ve, kar je najbolje zate.
POSTAVEN UČITELJ
Postaven učitelj se je vadil v preprostem življenju, da bi dosegel popolnost. Svoje čute je usmerjal v Gospoda in tako doživljal preporod. Sčasoma je dojel, da čutna naravnanost zapeljuje in potrebna je izkušnja z Bogom. Naučil se je, da je pozitivna plat življenja in hvaležen odnos do stvarstva, bivanja, prva in poglavitna stvar pri dojemanju Boga.
Iz teh izkušenj je svoje učenje dopolnil z molitvijo in petjem hvalnic. Tako se je ves predan zaupal v doživetje enosti z Bogom in črpal iz tega neizmerno modrost. V svojih letih je začel razumevati globlje spoznavanje sveta in razsvetljenja. S tem je dosegel intimnost in bližino vse- obsegajočega Boga, kar mu je ponudilo svojo radost.
Vedel je namreč , da bo s tem načinom odrekanja in predanosti doživel bistvo Boga. Živel je mirno in duhovno raven življenja ter si z izkušnjo modrosti in Jezusovega nauka obogatil svojo duhovno pot
Haiku:
Naravnaj svoje poti, kajti Božje oko se ne bo odvrnilo.
Če bi rad spoznaval Boga, začni prositi in se predajati molitvi.
Predaj svoje telo in duha, da boš zmogel razumevati Boga.
MODROST MLADENIČA
Mladenič, ki je hodil na visoko šolo, se je zraven pouka uril v modrosti. Bral je svete spise in osvajal razne kulture in filozofije. V tistem času je razpoznal Boga kot dejavnika resničnosti in stvarnosti. Spoznanja so ga vodile do raznih skrivnosti.
Prvo se mu je odprlo dojemanje življenja kot dar. V tem spoznanju se je naučil, da je ostal odprt in dojemljiv do božjih resnic. Tako je v tem rastel in v dobrem dojemal svoje življenje. Ves svoj trud je namenil k spoznavanju globljih resnic.
Dalje kot je vztrajno hodil je postajal vse bolj preprost v svojih predstavah. Kot oseba se je nagibal k svetemu in pričeval za Boga. V starosti se je posvetil hvaležnosti in prebiranju Svetega pisma, kar se mu je zdelo bistveno in s tem počastil Jezusa, slavil božje ime.
Haiku:
Imej vendar željo do učenja in kmalu si boš pridobil pamet.
Ne dvomi in kljubuj danim stvarem in Bog ti bo naklonil potreben mir.
Ne precenjuj daru življenja in vedno znova te bo navduševalo.
DOSTOJANSTVEN FANT
Poznan je bil fant, ki je bil zelo razposajen in vedrega duha. Svojo čilo energijo črpal iz življenja samega, saj je živel karseda preprosto in pošteno. Seveda je naletel na skušnjavo in nemir, a to je premagoval z redno molitvijo.
Njegov talent je bil ta, da je povsod in vsakomur vračal pozitivne misli in dejanja. Spoštoval je svet in ljudi okrog sebe ter s tem ohranjal svojo iskreno podobo. Ni se zapletal v razne marnje in govorice ter tako postal priljubljen pri ljudeh.
Povsod, kamor je prišel, so ga ljudje marali in mu izkazovali čast. Vendar se fant ni razvnel okoli te časti, saj mu je bilo mar, kar je božjega. Tako se je obvaroval prazne slave in svoje srce ohranil čisto pred hudim.
Svojo blagovest je zadržal zase, saj ni hotel, da bi postal nek oboževan idol. Le vzgled je ponujal navzven, kakor Jezus in mnogi so ga posnemali. Rad je pokazal ljudem, da je pravilno živeti dostojanstveno in si prizadevati za mir.
Haiku:
Trud se poplača, tako da vera ni zaman.
Nobeno življenje ni zaman, saj je kakor biser v morju.
Dosezi spravo in upanje ti bo v ponos.
ZAVEROVAN ZNANSTVENIK
Znanstvenik se je lotil zahtevnega projekta, a je bila slika uspeha zelo negotova. Porajal ga je dvom, saj ni vedel, kako mu bo uspelo. Tako je v ozadju zamolklo zašepetalo »zmogel boš, le verjemi«. Ta mož se je ob tem klicu odzval in res se je vpregel v delo. Zbral je vse svoje moči in v dobri veri zložil stvari v red. Projekt mu je šel kar dobro od rok, ali zaradi zahtevnosti je popustil.. Medtem je obupoval in tako zagrenjen skoraj povsem opustil nalogo.
Nakar mu je v prsih odzvanjalo, naj nadaljuje z delom. Tako opogumljen se je zbral in dokončno rešil stvari v svoj potek. Ob tem je bil zelo hvaležen in zavedel se je glasu, ki mu je prigovarjal, medtem ko je obupal.
Zamislil se je in dognal, da mu delo ne bi uspelo, če ne bi postal okrepljen. Edina razlaga je bila, da je ta moč, ki mu je omogočila samo izdelavo te naloge, izvirala od Boga. Ker je bil ta človek znanstvenik in kot tak nekakšen realen dogmatik, se je kljub temu zavedel pomena same vere in upanja.
S tem je zaključil, da brez tega ne bi zmogel in dojel, da je v življenju še kako potrebno pridobiti vero in upanje, navsezadnje pa tudi ljubezen. Spoznanje mu je odprlo oči, da je zagledal živo delovanje Boga. S tem uvidom je ta mož postal verna duša in vse bolj zaupal v Boga.
Na ta način se je torej ta človek spreobrnil in življenje posvetil ne samo svoji karieri, temveč tudi k spoznavanju nove resničnosti, ki mu jo daje sam Bog.
Včasih razvidimo, da do vere prihaja iz nekih podanih dejstev in ne samo iz prepričanja. Ali to dvoje daje človeku gotovost in spoznanje, da je Bog ujedinjen pri usodah, kar pomeni, da smo v božjih rokah.
Haiku:
Če je življenje ikona, polj je Bog posoda.
Ne zavrzi svojega Boga, da ne ostaneš brez blagoslova.
Vsak, ki se zavzema za nauk, bo prejel svoje plačilo.
SANJAV FANT
Sanjav fant se je odločil, da bo v življenju sledil svojim ciljem. In tako je začel ustvarjati, da se je lotil življenja z vnaprej postavljenim vidikom.
A vendar se je zavzel za mirno pot naprej. V teh zrelih letih je predvsem premišljeval o možatosti in modrosti. Kakor se je ozr na prejšnja leta, je dojel, da je z predanostjo in upanjem dosegel razne cilje. Uvidel je, da edinole z vero in jasno začrtano potjo lahko posegel po svojih dosežkih.
Tako je venomer in tembolj zaupal v Boga, ter pri sebi sklenil, da bo ob zaupanju, naklonjenostjo in z lastnim trudom, v kolikor je to odvisno od božje milosti, sebi začrtal življenjsko pot in dosegel svoj cilj.
Iz tega je pridobil prave izkušnje, saj je znanje in vrline lahko črpal iz svojih doživetij.
Ne ustraši se zadanega cilja, saj vsaka pot je lahko omogočena.
Cilj je že skoraj dosežen, če imaš v sebi idejo.
Za pot je potrebna vera, kar ti omogoča pravo vizijo do cilja.
Vredno je človeku stopiti na pot, saj je to edina možnost do izpolnitve.
OSVOBOJENA DOGMA
Človek se j e odpravil na daljno pot, da obišče sorodnike. Med potjo je premišljeval o svoji usodi in nadaljnjem življenju. Vse je skrbno premislil, da bi preko svoje zamisli zaslovel. Mislil je namreč, da bo s tem pridobil srečo in čast. Stvari so se mu poklopile, a rezultati, ki so mu prinašali uspeh mu niso zadostili njegovih želja in prošenj. Medtem je srečal duhovnega učitelja in mu zaupal svojo zgodbo, kako je iskal srečo.
Učitelj je nadvse rad prisluhnil in mu svetoval, naj se obrne navznoter, v dušo; da bo v sebi našel, tisto kar je iskal. Mož se je poglobil v samo stvar in uvidel, da je zgrešil na svoji poti pravo bistvo. Kajti, ko se je ozrl v svojo notranjost, je razumel, da se je ujel v predstave in okvirje same družbe oziroma da je ves svoj svet gradil pogojeno z družbeno veljavo, idolom. Tako je sebi pridobil idejo, ki mu je spremenila njegov nazor in dojemanja sveta, realnosti.
Takrat, ko je ločil um vstran družbene pogojenosti, se je mož duhovno osvobodil. S tem je zavrgel vso breme, ki si ga je nanesel skozi leta, verujoč v družbeni idol in cilj. Kot tak je razumel, da je vsa slava in uspeh, ki ga družba ponuja, nekaka naslada oz. hrepenenje lastnega Ega. Namreč s tem je mož izkoreninil blišč in bedo družbene dogme in sebi predpostavil drugačen, jasen pogled nad svet in svojo dušo.
Ker je zaupal v srcu, mu je Bog naklonil spoznanja Duha, tako da je mož postal povsem osvobojen od pogojene realnosti; in tako je ves predan služil Jezusu in slavil Boga.
Haiku:
Dokler človek bega za idealom in ne razvidi milosti, je vzpet med sabo in realnostjo.
Le osvobojen človek lahko dojame globine modrosti.
Odvrzi svoj Jaz kot pogrinjalo, da boš vreden nebeškega obhajila.
SPREMENJEN MLADENIČ
Mladenič se je mudil v službi, odkar je bil povišan. Njegovo življenje se je pletlo, a pozabil je na stare dni, ko je bil še povsem preprost. Tako se je zgodilo, da je zašel na stran poti, saj ga je usoda ponesla v svet glamurja in prazne slave. Namesto, da bi se ozrl za sabo in postal hvaležen za dosežek, ki ga je prejel, se je mladenič razpustil. Takšno življenje, razbrzdano in častihlepno, ponavadi človeka zavede in ga pogubi. Pozabil je na dni, kjer je tako vneto molil in se predajal vsakršnji dobri stvari.
Kmalu je prišel na slab glas in ko je uvidel, da se je zaman trudil in potonil, se je na mah spremenil. Pri tem se je odločil, da bo nekaj postoril pri sebi in tej nemili usodi. Spomnil se je svoje preprostosti in hvaležnosti do življenja, ki ga je predtem bival.
Tako je spet krenil na pravo pot in v sebi postajal pošten in iskren. Žalost se je spremenila v veselje in poceni zabava v pošten trud. Čeprav je v tem poslu utrpel veliko osebno škodo, se je sčasoma uredil do te mere, da je spet zaživel in zadihal svobodno. Pustil je staro prazno življenje in se oklenil k novemu, duhovno usmerjenemu življenju.
Spoznal je , da nobena čast in slava, ki jo ponuja zunanji svet, ne more in ne presega spoznanja duhovne zrelosti. Tako se je vrnil na pot molitve in posta, s čim je proslavil božje ime in njegov načrt za svojo dušo. S tem, da se je vrnil nazaj v red in sprejel Jezusa, je hvalil Boga, kakor ga je izpeljal iz prevratnosti.
Haiku:
Pot, ki je namerjena k dobremu, je okrepljena z božjim dihom.
Okleni se poti dobrega, da bo tvoj namen poravnan.
Vsem ravnaj dobrohotno in požel si boš vest, karmo.
PREPROST RIBIČ
Mož je bil preprost ribič in se ni oziral na druge stvari. A z leti, ko se je postaral, je sebe povprašal, kaj je pridobil z življenjem. Videl je, da mu je življenje šlo nekako mimo ter se ob tem zamislil nad seboj. V sebi se je spametoval in se odločil, da bo iz svojih doživetij razbral izkušnje in razne odlike.
Med tem premišljevanju in prepoznavanju lastnih idej in zamisli, je zelo dovzetno in predano zavzel zamisel o obstoju Boga. Ker je veljal za preprostega in ponižnega moža, je pri tem takoj doumel, da edino vredna in plemenita pot, bistvo in smisel izvirata iz veličine Boga.
Tako se je ta mož sčasoma zelo okrepil in pri sebi uvidel, da ima ob sebi dovolj izkušenj ter s tem lahko zaživi modro in krepostno življenje. Navdalo ga je z kretnjo, ki mu je življenje postavilo v jasno luč.
Na stara leta si je pridobil dovolj modrosti, da je postal priznan in spoštovan starec, človek. Tako lahko vidimo, da naj človek vztraja pri sebi vse do svoje starost in naj povsem in srčno zaupa v poti božje. Nakar mu to ponuja osebni izziv in soočanje z lastno usodo.
Haiku:
Ni se ti treba bati, kajti zmogel boš vsak izziv, če boš dovolj zaupal.
Išči sprva dobre izkušnje, da boš iz tega lahko pridobil pravo modrost.
Človek je miren in zbran, kadar mu okoliščine dajo legitimnost.
OBUBOŽAN TRGOVEC
Bil je trgovec, ki je rad kupčeval in sebi nabiral bogastvo. Po veroizpovedi je bil Jud in tako zavezan s knjigo Biblije. A se je zgodilo, da mož ni vestno sledil nauku in ni bil poznavalec knjige Biblije. Tako mu je nekoč prijatelj predlagal, naj se oprime branja knjige Biblije. Mož je namig resno vzel in začel prebirati knjigo Biblije.
Čez čas se je mož v svojem dejanju povsem spremenil, saj je namesto, da bi trgoval in obiral ljudi, začel dajati in si pustil jemati svoje dobljeno blago. Naučil se je, da je bolje, če človek spregleda krivico, si pusti jemati in se poniža pred ljudmi, za blagor, ki mu ga daje Gospod. S tem, ko ni več trgoval za dobiček, je mož obubožal in se povsem zadostil z majhno mero, doto.
Njegovo življenje je postalo povsem drugačno, saj je ubožec bil poln vere in upanja. Slavil je Boga, saj ga je uslišal v prošnji, da je spremenil svoje ravnanje k božji slavi. Živel je preprosto, mirno življenje in svoj namen posvetil sebi in družini. Kajti družina mu je ostala edino, kar je pridobil in mož je bil s tem zadovoljen.
Po navdihu Biblije je mož postal bolj zgleden in pravičen in si tako povrnil dostojanstvo ter pridobil delež vere in milosti.
Haiku:
Vsako bogastvo je pogrešljivo, a božja beseda je zanesljiva.
Če te v svetu vodi slepilo, prosi Boga s srcem in dano ti bo zaupanje.
Ne zanašaj se na delo človeka, v tebi naj bo beseda, kruh božji.
Naj te različni nauki ne zapeljujejo, edino božja beseda ostane na veke.
DUHOVNOST KOT MANIRA
Fant je bil lepo vzgojen, dobro izšolan, ni pa imel duhovnih manir. Ker se je izkazal za pametnega, se je v življenju hitro zavzel za duhovnost. Tako je počasi stopal po tej poti in spoznaval razne duhovne kulture, kar ga je vodilo v svet onkraj tega. V tem stanju je nabiral znanje in modrost, kar ga je krepilo in mu privzelo poseben značaj. Kajti vsega, kar se je priučil, je s tem duhovno zorel.
V zrelih letih je tako pridobival na samopodobi, značaju in se vestno poglabljal v molitev. Pričevanje mu je posredovalo neizmerni globoko duhovno stanje, kar ga je izgrajevalo. Spoznal je namreč, da mu je ves ta seženj koristil in ga izpopolnil. Z molitvijo in askezo se je venomer kalil ter posvečal svoj čas k zrelosti, prebujenju.
Na stara leta se je ustalil in težil k mirnem, spokojnem življenju. Dano mu je bilo, da je v milosti našel , tisto kar je iskal. Opravek je imel z rečjo, ki mu je prinašala blagoslov. Skozi življenje je tako uresničil svoje sanje, da je imel na svoji poti dovolj razsvetljenja.
Pri dojemanju vsakega blagoslova in razsvetljenja se je mož upiral na božjo milost in Jezusov nauk, ki je edini resničen in spoznaven v svoji skrivnostni veličini in lastni svojski biti, Duhu.
Haiku:
Duhovnost ni samo pojem ali abstrakcija, vendar je globoko vezano s človekom in je svet onkraj tega.
Edino molitev je pot do tega, čemur pravimo duhovna zrelost.
Bog nastopi tedaj, kadar se umakne naš Jaz, Ego.
Duhovnost ni povsem samo dobiček, postane izkustvo, kadar nastopi izguba.
Ne pravi sebi bom pridobil in zmagal, kajti v tebi je čutenje, ki ga lahko izrazi samo milost.
SVEČAN PRAZNIK
Pravičen mož se je pripravljal na praznik. Medtem, ko je vse okrasil in očedil hišo, je zadovoljen sedel na kavč. V tem trenutku je podoživel ves čas, ki ga je porabil za ta praznik.
Presunjen je spoznal, da je delo, ki ga je opravil, bilo v dobri meri zagotovljeno; in to mu je dalo nov zagon za vnaprej. Z zaupanjem je zrl v prihodnje reči in sebi pridal še trden značaj.
Te priprave na praznik so mu ponudile pravo osebno držo, s katero je zadostil svoje ravnanje. Ker je zaupal v samega Boga, mu je ta osnova in drža; mu je bilo v spoznanje, da lahko pravi cilj in željo doseže le ob božji milosti in vero v Boga. Kot pravičen mož je z dobro mero volje in upanja sebi omogočil lepo in mirno življenje.
Prav to mu je dalo vedeti, da je človek vezan predvsem na svojo samopodobo in na cel smisel, pomen božje zamisli.; in ga to hrani k dobremu delu.
Haiku:
Človek je nagnjen k dobremu in slabemu, vendar zaupanje mu utrdi pot.
Jezus je prišel na svet, da bi nam pokazal pot in upanje v prihodnje.
Človek naj upa v Gospoda, saj dar prihaja iz božjih rok.
Daruj sebe in svoje delo za dober namen , izkaži se za darežljivega.
ČASTEN MOŽ
Prebival je mož, ki je iskal čast in hodil po božji poti. Venomer se je trudil, da bi izpolnil božjo besedo in opravičil svoja dejanja. Pot, ki jo je izbral ta mož, je bila precej zagonetna in nedoumljiva. A vera mu je vedno znova odpirala oči in povsod je bilo polno blagoslova.
Tako je ta pravičen mož živel od svojih dognanj in se vedno znova veselil novih spoznanj. Marsikaj je že videl, a v srcu je razumel, da pot, ki jo mora opraviti, je odvisna od ljube milosti. Tako se je zavedel, da je milost, ki prihaja od Boga, tesno povezana z njegovo usodo; in da je Jezus sam tesno povezan z njim in svojim prepričanjem.
Odločil se je, da bo poglobil svoje duhovno stanje z molitvijo in postom. Sčasoma mu je to stanje odprlo srce in spoznal je pravo ljubezen, ki izvira iz življenja in človeku omogoča, da je pomirjen sam s sabo.
Opogumljen je v svet prinašal dobro in pravično, vselej iz srca. Vedel je namreč, da človek postane resnično dober takrat, kadar srce sprejme pravico in ravna iz dobrote. Tako je z vero dosegel, da je življenje posvetil k pravičnosti in služenju do bližnjega.
Haiku:
Išči prvo pravico in milost , drugo ti bo namreč navrženo.
Če bi si rad pridobil čast, išči raje spoznanje Boga.
Vsakomur, ki resnično poveličuje Boga, je dano, da prejme tudi čast.
SAMOTEN MOŽ
Nekoč je bival mož, ki se je držal v samoti. Dosti časa je prebil v hiši, le redko se je odpravil na pot. Ždel je ponavadi za pečjo, ki mu je nudila svoj dragoceni čas. Rad je preživljal čas v molitvi in nenehno iskal pri sebi duhovni mir.
Zgodilo se je, da je nekdaj, ko je bil izven hiše, v svojem miru doživel pravcato spoznanje. Izkazalo se je , da je mož prešel v razsvetljeno stanje. V tem je spoznal, da je življenje od Boga in prav tako neprecenljiv dar. Spoznanje mu je razodelo najvišjo vrednoto- svobodo, na katero je človek navezan.
Bolj kot se je poglobil v dogodek, je dojel, da edino ta vrednota ima pomen v bivanju, saj mu zmerom daje stanje miru in nevezanost na samo naključje. Ravno to naključje nam usmerja našo usodo in nam preprečuje, da bi se zavedali osvobojenosti. Preveč je človek vezan na sebe, Ego in ne zna slutit povezave z stvarstvom, Bogom.
Le včasih se človek osvobodi te navezanosti in stopi ravnovesje z stvarstvom, višjo zavestjo. Tam lahko podoživi celostnega duha in okusi neposredno vez s svobodo in končnim mirom.
Namen razsvetljenja je v tem, da človek odvrže svoje predsodke in vzorce, ki mu jih je vcepila družba; s tem mu je namreč določila vnaprejšnjo držo, kako naj ravna in živi. Človeku je torej namenjeno, da spozna svojo pravo podobo, ki ima izvir v nedoumljivem in presežnem Bogu; kateri biva v odsotnem Jazu in se povsem spaja z srcem, duhom; zraven tega je potrebno, da človek sprejme sveti božji nauk in se popolnoma preda Jezusu.
Haiku:
Človek je vezan na svoj obstoj, duhovna narava mu preda višjo raven.
Duhovnost človeku preda pravo zamisel, v kateri se nahaja ključ do rešitve.
Oseba, ki se je odpravila na pot duha, je že našla pri sebi rešitev.
NADARJEN FANT
Živel je fant, ki je bil znan kot zelo nadarjen in vsi so ga imeli radi. Njegova posebnost je bila ta, da je imel zelo ostrega duha. Že kot mlad se je srečal z duhovno kulturo in dobro se je znašel v tem. Hitro je osvajal znanje in rad je prebiral vsakršno duhovno literaturo.
Pri tem je naletel na zamisel, idejo o bivajočem enemu Bogu, in ker je bil odprt, dovzeten je v tej zamisli prepoznal pravo vrednost in merilo, pravi smisel; kar mu je doprineslo razodetje vstalega Kristusa i njegovega odrešenja.
Tako je rastel iz leta v leto in v sebi dozorel v moža. Znanje, modrost, ki je skozi leta pridobil, je bilo zelo cenjeno, saj je mož osvojil res bogat zaklad, kar se tiče duhovne kulture. V tem se je mož res izkalil in ni je bilo stvari, ki je ne bi razumel.
Tako se je izkazalo, da je ta modrost, ki jo je mož s pridoma osvojil, bila v izjemno pomoč. Saj mu je ta pomoč koristila pri soočanju z usodo in izzivi. Zaupanje mu je vlivalo nove moči in z močjo si je mož utiral pot. Dokazal je, da je spoznanje še kako koristno in da je duhovna pot resnično zaželena ter dober namen za ljudi.
Tako je zasidran ostajal v Bogu in Jezusovi odrešenjski zamisli, kar mu je ta smisel vračal vso domeno in Duha.
Haiku:
Išči venomer zaupanje in dejanja usmeri v dobrobit.
Pouči se o iskrenem in vdanem služenju in pokazana ti bo pot.
Razišči in ne oklepaj se svojega Jazu, vendar izpolnjuj svoje zaobljube.
DOSLEDEN MOŽ
Mož se je zelo veselil praznika, saj mu je veliko pomenilo, da ga je lahko obhajal. Povsem rad je mož za ta dan pripravil potico, ki si jo je pravtako privoščil. Vse reči, ki so bile vezane na praznik, so mu bile pomembne.
Ta mož je namreč imel talent, da je življenje jemal odgovorno in dosledno. Življenje mu je pomenilo več kot jed in telo, saj je sebi prizanesel nespamet in dvoumnost. Vedno, ko se ga je loteval nemir, je vztrajno molil in tako sebi prizanašal lastno nesrečo.
Znal se je poveseliti in slaviti Boga, in tako vztrajati pri dobrih stvareh ter doživetij. Dnevi, ki so mu bili šteti, je preživljal v dobri meri, volji in na dan praznika je znal prisluhnit svoji duši. Tako vzradoščen je priredil domačim gostijo in k sebi privabil čimveč ljudi. Rad se je namreč podružil s soljudmi in jim izkazal čast ter dobrodošlico.
Izkazalo se je, da je mož postoril dobro kot ubogemu in revnemu, saj mu je bilo mar za soljudi. Vselej je v domačo hišo prinašal dobro voljo in ljudem odmeril svoj kos pogače.
Haiku:
Nauči se prizanesti, da boš mirno in dobro shajal.
Vedno pomisli na trpljenje ljudi in znal boš cenit svoje lastno življenje.
Ta svet in materija človeka zapeljuje, a Bog ohrani mir v srcu.
POSTAVA DEJANJA
Zavzet učitelj postave se je uril v znatiželjnosti. Mislil je namreč, da bo z besedo obvladal svet in modrost. Ni vedel, da sama beseda sama po sebi ne prinese nič dobrega, če ni v skladu dejanja.
Ker je mož postaval po svoji nameri, je zapadel v svet pojmov in stvari. Šele, ko je mož očitno nasedel v svojem namenu, je uvidel, da je toliko bolj potrebno dejanje.
Ta reč ga je povsem spremenila in postal je bolj dovzeten za življenjske stvari. Počasi je začel pomagati in ustvarjati za boljše dni. Ves kreposten in v dobri drži je spreminjal življenje v bolj jasno in dorečeno luč.
Jasno mu je bilo seveda, da v življenju človek razreši stvari z glavo in nato z lastnimi rokami. Torej kot prvo reši stvar z razumom in nato udejanji zadevo z dejstvom.
Kajti, kdor se t stvarjo ukvarja le z mislijo in pozabi na samo dejstvo, le izpodkopava lastni temelj; saj je svet postavljen z motivom, ki je predano po dejstvu in doseženo po izkustvu.
Tako se je oprijemal luči Boga in evangelija, ter upravičeno služil in sledil Jezusu.
Haiku:
Svojo misel moder človek oplemeniti z dejanjem.
Kar je skrito v srcu razodene, razgali dejanje.
Modra odločitev se izkaže za jasno misel, dejstvo.
V ISKANJU SREČE
Živel je samoten mož, ki je svoj čas namenil k iskanju lastne sreče. Pot, ki jo je ubral, ni bila lahka, saj je mož v iskanju sreče prebiral precej literature. Namreč pot ga je zanesla, da je v tem iskanju srečal mnogo idej. Naposled je mož ob vsem tem zaslutil kot res pravo idejo, Idejo o živem Bogu.
Tako je mož začel odkrivati postopoma zamisel o Bogu. V tej zamisli je mož uvidel, da je tema kar zahtevna in pot vodi v navkreber. Vseeno mož ni dopustil, da bi se zavoljo tega vznejevoljil in ves predan posvečal svoj ljubi čas tej zamisli.
Leta so minevala in mož se je počasi utrjeval v spoznavanju sebe preko zamisli do Boga. Razvidel je, da ima življenje smisel, če človek nameni čas k razvoju lastne zamisli, integritete. Saj je mož le pravo srečo dognal le z resnico, ki prihaja od Boga. Ni se namreč ujel v človeške predstave in tako svobodno dojemal ves ta nauk.
Doumel je, da sreča prihaja z danim mirom in se pojma povsem dopolnjujeta, saj gre eno z drugim in sta na vsaki točki neposredno povezana. Tako je torej mož v iskanju lastne sreče razpoznal dovtipni mir, ki ga je povsem dopolnjeval in mu omogočal, da je mož ob tem lahko sebi prinesel dano srečo in potrebno gotovost, ki je možna le ob sprejetju Jezusa in nauka.
Haiku:
Ne hodi po svetu brez miru, saj je mir globoko vezan na dan obstoj.
Vedno, kadar boš hotel v sebi pojasnit položaj ali premotril stvari, se obrni na lasten mir.
Kadar Bog daje blagoslov, pomisli vendar na lastno srečo in mir.
SAMOTEN ALPINIST
Živel je mož, ki je prebival v gorah, v svoji samotni koči. Za svoje zanimanje se je posvečal plezanju in doslej je že osvojil številne vrhove. A vendar mu je eden od vrhov kljuboval. Odločen da prepleza ta vrh, se nekega dne odpravi na pot.
Tako prične plezati, nakar si na pol poti sam pri sebi izreče: »Kaj silim v to steno, na ta vrh, saj nimam tod kaj iskati. Vseeno si pri sebi oddahne in zada, da bo osvojil ta vrh, to breme. In res pride na sam vrh, kjer ga čaka prelep razgled in čudovito doživetje narave.
Tako vesel, da je osvojil ta vrh, si malo odpočije. Kljub vsemu pa mu notranji glas ne da miru in mu trka na prsi:
»Ob vsem tem , kar sem dosegel, nisem dočakal izpolnitve, in ves ta trud se mi zdi za malo zaman. Raje bi se umaknil v svojo kočo in se tam posvetil miru in življenju.«
In tako je mož prvič v življenju dojel, kaj to pomeni mir in tišina. Kljub temu, da je preplezal številne vrhove, si ni zadostil želje, in s tem sklenil, da se vrne v domačo kočo. Tam je nadalje tudi ostal in opustil plezanje ter v koči začel prebivati vse svoje dni.
Dejansko, kar pomeni življenje v Bogu. Saj je mož prejel in prepoznal, da lahko prejme mir in izpolnitev le preko Boga.. Tako je sprejel Jezusa kot za svojega vzornika, v čemer je prejel obilje in polnost življenja oz. se mu je dala božja milost in obljuba.
Haiku:
Ne hiti človek, raje se ogrni v samoto in tišino.
Spoznanje je dragoceno, zato se predaj tišini.
Ne misli, da boš opravičil svoja dejanja, če Bogu ne odmeriš svoje mere.
Bog se nam da razpoznati edino v tišini, kajti tam domuje.
Tišino boš zajel, kadar se umiri srce. V tem je stanje duha.
NAJDENA IZKUŠNJA
Mladenič se je s kolesom odpravil v park. Bil je čist običajen dan, in fantič je nesluteč sedel na osamljeno klop. Da si malo odpočije, si je vzel urico časa, da prebije na tej klopi.
Ko se je malo zatopil v misli in čutenje, ga je presunila narava. V življenju se je ta fantič ukvarjal z meditacijo, in ta prizor mu je bil pravšnji, da se je zamislil nad njim.
V nekem trenutku ga je zajela blaženost, spoznanje in od tod dalje si je zadal, da bo šel mirno po svoji življenjski poti. Ta namen ga je prevzel do te mere, da je v sebi začutil silno moč, ki ga je nagovarjala k tej »modri« odločitvi.
Ob vsem tem je začutil neko praznino, ki je bila v njem porojena v zanimanje. Ob tej misli se je spomnil prijatelja, ki mu je v priprošnji svetoval, naj se preda Kristusu. Tisti čas je fantič vedel, da mora sprejeti nase križ, ki ga izroča Kristus. Saj edino ob tem bo zadostil svojo najdeno izkušnjo po mirnem življenju.
Vse to ga je napolnilo z polno močjo in radostjo; tako odločen si je pri sebi trdno izrekel, da bo z vso vnemo sledil Kristusu in temu nauku. To dejanje je bilo v njem tako zagotovo, kot poprej še nobeno dejstvo. Tako se je trdno zavedel, da je našel tisto pravo pot, kjer bo udejanjil zaželeni mir. Ob tem se je počutil zadovoljnega, saj je ob neumornem iskanju sebi naposled našel rešitev.
Haiku:
Iskati mir je enako kot se predati božjemu.
Ego ponavadi skali mir. Bog ga verjetno poglobi.
Vemo, da je mir kot pot in življenje, zraven tega pa je tudi smisel.
ENOST Z REKO
V lepem sončnem jutru se je mož odpravil k reki, da tam prebije nekaj časa. Med sprehodom se je zatopil v reko in misli so mu odtavale, saj se je zastrmel v sam deroči tok. V tem začudenju je doživel ekstazo, kjer je občutil enost z reko.
Takrat je razumel, da je življenje zajeto v dihu, saj mu je ta polnost doživetja dala slutit, da sta človek in reka povezana v celoti, enosti. Začel je zavestno dihati in s tem se je povsem umiril. Spoznal je, da je življenje zapolnjeno v tem spokoju in miru. Od doživetja se je začudil in v srcu je razumel, da je duša lahko izpolnjena le, če se poistoveti z to reko, Bogom.
Ta izkušnja mu je dala odgovor na življenjski smisel, saj je v doživetju prepoznal svoj Jaz, Boga. Doživetje je bilo toliko popolno, da je zaradi duhovnega pomena svoj čas posvetil stanju tišine.
Resnično ti povem, da ti bo duhovnost spremenila življenje.
Tam, kjer je modrost in pot, je gotovo razodetje, ki ga daje sam Bog.
Bog ima smisel le takrat, kadar si v srcu z njim.
KRUH KOT ŽIVLJENJE
Pek je med gnetenjem kruha pomislil na pomen svojega dela. Med delom je kruh simbolno povezal z življenjem. Medtem se je zavzel nad dejstvom, da kruh uživa vsakdor, in to ravno iz njegovih rok. Počutil se je kot poslanec, ki ljudem omogoča uživanje kruha oziroma deljenje življenja. Ta misel, da kruh uživa vsakdor, ga je zaneslo na zamisel, da vsakdo kroji svoje življenje, se mu predaja in išče svoje rešitve.
Tako kruh postaja podoba življenja samega in postaja ikona vse- pričujočega. Kruh v tem primeru postaja božja mana in človek postane delo božjih rok. Samo življenje postane vzvišeno in človek si v njem pridobi pomen bivanja.
Pri tem mu je bilo dano izpolnitev božje zamisli in obljube; torej je sklenil zavezo z Jezusom, ki mu je postal kruh življenja in vsa radost.
Haiku:
Bog postane človeku smisel takrat, kadar se oseba zavestno spreobrne.
Doklej človek boš pital svoj Jaz, Boga pa zanemarjal.
Spreglej da si na poti Boga in zavrzi človeški nauk.
PROSTODUŠEN BREZDOMEC
Živel je brezdomec, ki se je rad potepal naokoli. Bil je zelo svobodne narave in pri ljudeh je bil poznan kot prava prispodoba.
Tako je bilo, da je en lep večer prijetno ležal pod milim nebom in zrl tja v nedogled. Misli so mu tavale po onstranstvu in občutil se je zelo svobodnega. V sebi je našel spoznanje, ki ga je nagovorilo, da je dojel svoje bistvo v življenju. Takrat je razumel, da ničesar v življenju si ni treba prisvajati in da sama usoda poskrbi za človeka. Ta revež ni imel nikogar na svetu in ostal je brez vsake lastnine.
Vendar ta moment je bil zanj ovekovečen, saj je našel tisto, kar ga je zadostilo. Namreč sprijaznil se je s sabo in na svet gledal nekako oddaljeno, tako da sebe ni ovrednotil za pomembnega.
Dogodek se je vanj tako vtisnil, da se je začel zavedati svoje veličine: sprejeti dane okoliščine in se predati toku življenja. Postal je zadovoljen s sabo in ohranil je mir v duši.
Pri tem je vedel, da je ves smisel le pri Bogu (saj je bil pobožne narave); da prejema potreben kruh za preživetje, vendar smisel in pomen je našel v Jezusu, ki mu je postal vodilo v življenju. (Jaz sem pot, resnica in življenje)i
Vse to ga je navdalo z posebnim miru in v sebi je začutil življenjsko silo, kar ga je vodilo na razne poti. Tako osvobojen je dneve preživljal karseda »romantično« in z mirno vestjo gledal v prihodnost.
Pri tem je vedel, da je ves smisel le pri Bogu; (saj je bil pobožno naravnan), in da prejema potreben kruh za preživetje, vendar smisel in pomen je našel v Jezusu, ki mu je postal vodilo življenja.. (Jaz sem pot, resnica in življenje).
Haiku:
Sem le list vetru, metulj na cvetu, kot biser v morju.
Pot je pred menoj, a si oddahnem na bližnji jasi.
Skrb me prevzame, a misel na kozarec mleka mi ogreje srce.
ZADOVOLJEN URAR
Živel je mož, ki je bil po poklicu urar. Bil je mirne narave, saj je živel v tako primernem okolju. Med delom se je ponavadi zamislil. A tokrat je bil drugačne volje in zanj je bil to poseben dan. Bil je nenavadno vesel kot otrok in to mu je bilo pri srcu. Ob tem je postal sproščen in srečen, saj ga je delo posebej zanimalo. V tem mirnem okolišu in skrbjo do dela je postajal zadovoljnejši.
Tako je iz dneva v dan opravljal to obrt in ob tem doživljal venomer enako radost. Vedel je namreč, da si ničesar drugega želel in da mu to delo povsem odgovarja. S tem mu je zanimanje do obrti in vsakdanjega pripetljaja dajalo neizmerno zadovoljstvo in njegovo veselje je ob starosti postalo popolno. Spoznal je namreč, da je izpolnitev dela in okolja ter lastne narave tisto, kar je iskal v življenju.
Tako je pri vsem tem sklenil oz. nazadnje le doumel, da je milost in veselje po, ob srcu, kateri je pogojen z vzvišeno idejo o Bogu. S tem je mož sebi pridal razumevanje lastne biti v Bogu, kar ga je napolnilo Z Duhom.
Haiku:
Ne želi si ničesar, kar ni v tvoji naravi. Izpolnitev išči v sebi.
Najdi si primerno delo, da bi postal koristen.
Kadar se človek zave svoje omejenosti, mu je v pridih lastno zaupanje.
MODER KMET
Živel je kmet, ki je preživljal svojo družino. Kot je znano, je imel dosti dela, kar mu je vzelo veliko časa. A tisto, kar mu je ostalo, je porabil za branje. Tako je živel leta in iz knjig črpal znanje in modrost.
To se je izkazalo za njegov prid, saj je mož z leti zaslovel med znanci za zelo razumnega in modrega moža. Postavili so ga za župana oziroma starešino med ljudstvom.
Naučil se je, da je vsako prizadevanje in trud poplačano, torej ni zaman. Iz tega je videl, da ljudje opazijo dobra dela in dejavnost pri človeku in ga za to tudi nagradijo. Z svojo lastno roko in trudom se je povzpel po lestvici navzgor in svoje pridno, dobrovoljno življenje ter delo kronal z slovesom.
Pri vsem tem je ta mož z izkušnjo in modro besedo razpoznal veličino in obstoj Boga ter luč evangelija, sveti božji nauk- Jezus. In to je bila krona njegove usode in življenjske poti.
Haiku:
Možnost se vedno najde, le čas si je potrebno vzeti.
Ustvarjalen mož si vedno kaj pripravi, da mu je čas po volji.
Četudi je dan poklapan, se je treba trudit in vzeti čas zase.
ZAGNAN PASTIR
Neki fant je bil pastir na kmetiji. Kot je znano, pastirji radi sanjarijo pod milim nebom. Tako se je zgodilo, da se je lepega dne ta pastir ležeč v travi zamislil nad svojo romanco. Ljubezen, ki jo je takrat začutil do dekleta, je bila zanj preveč žarka.
Zasanjan in zaljubljen si je zadal, da si bo ustvaril lepo življenje. Načrti, ki so mu rojili po glavi, so mu postali vedno bolj dovzetni. Tako odločen je krenil na pot in raznih upov, kar bi mu življenje olepšali in spravili v red.
Ker je bil preprostega rodu in iz revne, pobožne družine je bil nagnjen, usmerjen k Bogu in tej pobožni zamisli. Kakor je z Njim živel in računal na vsakršno dobro pomoč, v katero je zaupal prek Boga. Ker je toliko zaupal in ubogal, je postajal vedno bolj preizkušan.
Z leti mu je uspelo, da si je ustvaril družino in se oprijel dela, za katerega se je v šoli priučil. V zrelih letih je fant zrasel v moža in se predvsem opiral na svoje srce ali zaupal v Boga. Postajal je zrelejši in modrejši, tako da si je na stara leta poiskal tudi razne konjičke. Zadovoljen s tem, kar je v življenju dosegel, je mirno tudi izdahnil. Še dolgo je bil poznan med domačimi, saj so ga ljudje marali in ga imeli za bližnjega, dobrega sočloveka.
Haiku:
Dovoli si vzeti čas zase, saj te lahko ugodno preseneti.
Najbolje je živeti in ustvarjati za sedaj, da te življenje ne pohodi.
Upati v dobro stvar je enako kot živeti za nekaj.
NESEBIČEN VERNIK
Živel je vernik, ki je imel družino. Kot takšen se je držal zapovedi in dane postave. Mislil je, da zna pravo vero izpovedati in je upravičen do ponašanja.
V sebi zaprt je izgubil občutek do soljudi, ni se zavedal in znal cenit niti svojih bližnjih. Namreč bil je preveč sebičen in Bog mu ni odprl oči, kajti ni zatajil samo sebe, temveč vse naokrog.
Zgodilo se je, da je bil ta vernik resda dober človek in Bog se ga je usmilil. Dano mu je bilo namreč, da je spregledal in v svojem uvidu sebi zaprisegel, da bo odsedaj pomagal in se trudil za bližnje ter soljudi.
V čemer je tičalo bistvo, je bil dar, ki mu je omehčal srce in mu omogočal, da je sebe ter ljudi gledal kot eno. Spoznal je, da je vredno le živeti, če se pomaga in tolaži sotrpinu, kajti vsakdo pride kdaj v stisko oziroma nadlogo.
Tako je dejansko po veri prepoznal ta neprecenljivi dar, vedoč, da je velik le takrat, kadar se razdaja za drugo osebo, stvar.
Haiku:
Kadar bi rad letel, pomisli na svoje peruti.
Odstrani svoje ogledalo, da boš videl stvari v pravi luči.
Čeprav si še tako zanesen, ne pozabi na svojega stvarnika.
Bolje je pridana božja beseda, kakor velik naprtan cekar. Bog ve, kar je najbolje zate.
POSTAVEN UČITELJ
Postaven učitelj se je vadil v preprostem življenju, da bi dosegel popolnost. Svoje čute je usmerjal v Gospoda in tako doživljal preporod. Sčasoma je dojel, da čutna naravnanost zapeljuje in potrebna je izkušnja z Bogom. Naučil se je, da je pozitivna plat življenja in hvaležen odnos do stvarstva, bivanja, prva in poglavitna stvar pri dojemanju Boga.
Iz teh izkušenj je svoje učenje dopolnil z molitvijo in petjem hvalnic. Tako se je ves predan zaupal v doživetje enosti z Bogom in črpal iz tega neizmerno modrost. V svojih letih je začel razumevati globlje spoznavanje sveta in razsvetljenja. S tem je dosegel intimnost in bližino vse- obsegajočega Boga, kar mu je ponudilo svojo radost.
Vedel je namreč , da bo s tem načinom odrekanja in predanosti doživel bistvo Boga. Živel je mirno in duhovno raven življenja ter si z izkušnjo modrosti in Jezusovega nauka obogatil svojo duhovno pot
Haiku:
Naravnaj svoje poti, kajti Božje oko se ne bo odvrnilo.
Če bi rad spoznaval Boga, začni prositi in se predajati molitvi.
Predaj svoje telo in duha, da boš zmogel razumevati Boga.
MODROST MLADENIČA
Mladenič, ki je hodil na visoko šolo, se je zraven pouka uril v modrosti. Bral je svete spise in osvajal razne kulture in filozofije. V tistem času je razpoznal Boga kot dejavnika resničnosti in stvarnosti. Spoznanja so ga vodile do raznih skrivnosti.
Prvo se mu je odprlo dojemanje življenja kot dar. V tem spoznanju se je naučil, da je ostal odprt in dojemljiv do božjih resnic. Tako je v tem rastel in v dobrem dojemal svoje življenje. Ves svoj trud je namenil k spoznavanju globljih resnic.
Dalje kot je vztrajno hodil je postajal vse bolj preprost v svojih predstavah. Kot oseba se je nagibal k svetemu in pričeval za Boga. V starosti se je posvetil hvaležnosti in prebiranju Svetega pisma, kar se mu je zdelo bistveno in s tem počastil Jezusa, slavil božje ime.
Haiku:
Imej vendar željo do učenja in kmalu si boš pridobil pamet.
Ne dvomi in kljubuj danim stvarem in Bog ti bo naklonil potreben mir.
Ne precenjuj daru življenja in vedno znova te bo navduševalo.
DOSTOJANSTVEN FANT
Poznan je bil fant, ki je bil zelo razposajen in vedrega duha. Svojo čilo energijo črpal iz življenja samega, saj je živel karseda preprosto in pošteno. Seveda je naletel na skušnjavo in nemir, a to je premagoval z redno molitvijo.
Njegov talent je bil ta, da je povsod in vsakomur vračal pozitivne misli in dejanja. Spoštoval je svet in ljudi okrog sebe ter s tem ohranjal svojo iskreno podobo. Ni se zapletal v razne marnje in govorice ter tako postal priljubljen pri ljudeh.
Povsod, kamor je prišel, so ga ljudje marali in mu izkazovali čast. Vendar se fant ni razvnel okoli te časti, saj mu je bilo mar, kar je božjega. Tako se je obvaroval prazne slave in svoje srce ohranil čisto pred hudim.
Svojo blagovest je zadržal zase, saj ni hotel, da bi postal nek oboževan idol. Le vzgled je ponujal navzven, kakor Jezus in mnogi so ga posnemali. Rad je pokazal ljudem, da je pravilno živeti dostojanstveno in si prizadevati za mir.
Haiku:
Trud se poplača, tako da vera ni zaman.
Nobeno življenje ni zaman, saj je kakor biser v morju.
Dosezi spravo in upanje ti bo v ponos.
ZAVEROVAN ZNANSTVENIK
Znanstvenik se je lotil zahtevnega projekta, a je bila slika uspeha zelo negotova. Porajal ga je dvom, saj ni vedel, kako mu bo uspelo. Tako je v ozadju zamolklo zašepetalo »zmogel boš, le verjemi«. Ta mož se je ob tem klicu odzval in res se je vpregel v delo. Zbral je vse svoje moči in v dobri veri zložil stvari v red. Projekt mu je šel kar dobro od rok, ali zaradi zahtevnosti je popustil.. Medtem je obupoval in tako zagrenjen skoraj povsem opustil nalogo.
Nakar mu je v prsih odzvanjalo, naj nadaljuje z delom. Tako opogumljen se je zbral in dokončno rešil stvari v svoj potek. Ob tem je bil zelo hvaležen in zavedel se je glasu, ki mu je prigovarjal, medtem ko je obupal.
Zamislil se je in dognal, da mu delo ne bi uspelo, če ne bi postal okrepljen. Edina razlaga je bila, da je ta moč, ki mu je omogočila samo izdelavo te naloge, izvirala od Boga. Ker je bil ta človek znanstvenik in kot tak nekakšen realen dogmatik, se je kljub temu zavedel pomena same vere in upanja.
S tem je zaključil, da brez tega ne bi zmogel in dojel, da je v življenju še kako potrebno pridobiti vero in upanje, navsezadnje pa tudi ljubezen. Spoznanje mu je odprlo oči, da je zagledal živo delovanje Boga. S tem uvidom je ta mož postal verna duša in vse bolj zaupal v Boga.
Na ta način se je torej ta človek spreobrnil in življenje posvetil ne samo svoji karieri, temveč tudi k spoznavanju nove resničnosti, ki mu jo daje sam Bog.
Včasih razvidimo, da do vere prihaja iz nekih podanih dejstev in ne samo iz prepričanja. Ali to dvoje daje človeku gotovost in spoznanje, da je Bog ujedinjen pri usodah, kar pomeni, da smo v božjih rokah.
Haiku:
Če je življenje ikona, polj je Bog posoda.
Ne zavrzi svojega Boga, da ne ostaneš brez blagoslova.
Vsak, ki se zavzema za nauk, bo prejel svoje plačilo.
SANJAV FANT
Sanjav fant se je odločil, da bo v življenju sledil svojim ciljem. In tako je začel ustvarjati, da se je lotil življenja z vnaprej postavljenim vidikom.
A vendar se je zavzel za mirno pot naprej. V teh zrelih letih je predvsem premišljeval o možatosti in modrosti. Kakor se je ozr na prejšnja leta, je dojel, da je z predanostjo in upanjem dosegel razne cilje. Uvidel je, da edinole z vero in jasno začrtano potjo lahko posegel po svojih dosežkih.
Tako je venomer in tembolj zaupal v Boga, ter pri sebi sklenil, da bo ob zaupanju, naklonjenostjo in z lastnim trudom, v kolikor je to odvisno od božje milosti, sebi začrtal življenjsko pot in dosegel svoj cilj.
Iz tega je pridobil prave izkušnje, saj je znanje in vrline lahko črpal iz svojih doživetij.
Ne ustraši se zadanega cilja, saj vsaka pot je lahko omogočena.
Cilj je že skoraj dosežen, če imaš v sebi idejo.
Za pot je potrebna vera, kar ti omogoča pravo vizijo do cilja.
Vredno je človeku stopiti na pot, saj je to edina možnost do izpolnitve.
OSVOBOJENA DOGMA
Človek se j e odpravil na daljno pot, da obišče sorodnike. Med potjo je premišljeval o svoji usodi in nadaljnjem življenju. Vse je skrbno premislil, da bi preko svoje zamisli zaslovel. Mislil je namreč, da bo s tem pridobil srečo in čast. Stvari so se mu poklopile, a rezultati, ki so mu prinašali uspeh mu niso zadostili njegovih želja in prošenj. Medtem je srečal duhovnega učitelja in mu zaupal svojo zgodbo, kako je iskal srečo.
Učitelj je nadvse rad prisluhnil in mu svetoval, naj se obrne navznoter, v dušo; da bo v sebi našel, tisto kar je iskal. Mož se je poglobil v samo stvar in uvidel, da je zgrešil na svoji poti pravo bistvo. Kajti, ko se je ozrl v svojo notranjost, je razumel, da se je ujel v predstave in okvirje same družbe oziroma da je ves svoj svet gradil pogojeno z družbeno veljavo, idolom. Tako je sebi pridobil idejo, ki mu je spremenila njegov nazor in dojemanja sveta, realnosti.
Takrat, ko je ločil um vstran družbene pogojenosti, se je mož duhovno osvobodil. S tem je zavrgel vso breme, ki si ga je nanesel skozi leta, verujoč v družbeni idol in cilj. Kot tak je razumel, da je vsa slava in uspeh, ki ga družba ponuja, nekaka naslada oz. hrepenenje lastnega Ega. Namreč s tem je mož izkoreninil blišč in bedo družbene dogme in sebi predpostavil drugačen, jasen pogled nad svet in svojo dušo.
Ker je zaupal v srcu, mu je Bog naklonil spoznanja Duha, tako da je mož postal povsem osvobojen od pogojene realnosti; in tako je ves predan služil Jezusu in slavil Boga.
Haiku:
Dokler človek bega za idealom in ne razvidi milosti, je vzpet med sabo in realnostjo.
Le osvobojen človek lahko dojame globine modrosti.
Odvrzi svoj Jaz kot pogrinjalo, da boš vreden nebeškega obhajila.
SPREMENJEN MLADENIČ
Mladenič se je mudil v službi, odkar je bil povišan. Njegovo življenje se je pletlo, a pozabil je na stare dni, ko je bil še povsem preprost. Tako se je zgodilo, da je zašel na stran poti, saj ga je usoda ponesla v svet glamurja in prazne slave. Namesto, da bi se ozrl za sabo in postal hvaležen za dosežek, ki ga je prejel, se je mladenič razpustil. Takšno življenje, razbrzdano in častihlepno, ponavadi človeka zavede in ga pogubi. Pozabil je na dni, kjer je tako vneto molil in se predajal vsakršnji dobri stvari.
Kmalu je prišel na slab glas in ko je uvidel, da se je zaman trudil in potonil, se je na mah spremenil. Pri tem se je odločil, da bo nekaj postoril pri sebi in tej nemili usodi. Spomnil se je svoje preprostosti in hvaležnosti do življenja, ki ga je predtem bival.
Tako je spet krenil na pravo pot in v sebi postajal pošten in iskren. Žalost se je spremenila v veselje in poceni zabava v pošten trud. Čeprav je v tem poslu utrpel veliko osebno škodo, se je sčasoma uredil do te mere, da je spet zaživel in zadihal svobodno. Pustil je staro prazno življenje in se oklenil k novemu, duhovno usmerjenemu življenju.
Spoznal je , da nobena čast in slava, ki jo ponuja zunanji svet, ne more in ne presega spoznanja duhovne zrelosti. Tako se je vrnil na pot molitve in posta, s čim je proslavil božje ime in njegov načrt za svojo dušo. S tem, da se je vrnil nazaj v red in sprejel Jezusa, je hvalil Boga, kakor ga je izpeljal iz prevratnosti.
Haiku:
Pot, ki je namerjena k dobremu, je okrepljena z božjim dihom.
Okleni se poti dobrega, da bo tvoj namen poravnan.
Vsem ravnaj dobrohotno in požel si boš vest, karmo.
PREPROST RIBIČ
Mož je bil preprost ribič in se ni oziral na druge stvari. A z leti, ko se je postaral, je sebe povprašal, kaj je pridobil z življenjem. Videl je, da mu je življenje šlo nekako mimo ter se ob tem zamislil nad seboj. V sebi se je spametoval in se odločil, da bo iz svojih doživetij razbral izkušnje in razne odlike.
Med tem premišljevanju in prepoznavanju lastnih idej in zamisli, je zelo dovzetno in predano zavzel zamisel o obstoju Boga. Ker je veljal za preprostega in ponižnega moža, je pri tem takoj doumel, da edino vredna in plemenita pot, bistvo in smisel izvirata iz veličine Boga.
Tako se je ta mož sčasoma zelo okrepil in pri sebi uvidel, da ima ob sebi dovolj izkušenj ter s tem lahko zaživi modro in krepostno življenje. Navdalo ga je z kretnjo, ki mu je življenje postavilo v jasno luč.
Na stara leta si je pridobil dovolj modrosti, da je postal priznan in spoštovan starec, človek. Tako lahko vidimo, da naj človek vztraja pri sebi vse do svoje starost in naj povsem in srčno zaupa v poti božje. Nakar mu to ponuja osebni izziv in soočanje z lastno usodo.
Haiku:
Ni se ti treba bati, kajti zmogel boš vsak izziv, če boš dovolj zaupal.
Išči sprva dobre izkušnje, da boš iz tega lahko pridobil pravo modrost.
Človek je miren in zbran, kadar mu okoliščine dajo legitimnost.
OBUBOŽAN TRGOVEC
Bil je trgovec, ki je rad kupčeval in sebi nabiral bogastvo. Po veroizpovedi je bil Jud in tako zavezan s knjigo Biblije. A se je zgodilo, da mož ni vestno sledil nauku in ni bil poznavalec knjige Biblije. Tako mu je nekoč prijatelj predlagal, naj se oprime branja knjige Biblije. Mož je namig resno vzel in začel prebirati knjigo Biblije.
Čez čas se je mož v svojem dejanju povsem spremenil, saj je namesto, da bi trgoval in obiral ljudi, začel dajati in si pustil jemati svoje dobljeno blago. Naučil se je, da je bolje, če človek spregleda krivico, si pusti jemati in se poniža pred ljudmi, za blagor, ki mu ga daje Gospod. S tem, ko ni več trgoval za dobiček, je mož obubožal in se povsem zadostil z majhno mero, doto.
Njegovo življenje je postalo povsem drugačno, saj je ubožec bil poln vere in upanja. Slavil je Boga, saj ga je uslišal v prošnji, da je spremenil svoje ravnanje k božji slavi. Živel je preprosto, mirno življenje in svoj namen posvetil sebi in družini. Kajti družina mu je ostala edino, kar je pridobil in mož je bil s tem zadovoljen.
Po navdihu Biblije je mož postal bolj zgleden in pravičen in si tako povrnil dostojanstvo ter pridobil delež vere in milosti.
Haiku:
Vsako bogastvo je pogrešljivo, a božja beseda je zanesljiva.
Če te v svetu vodi slepilo, prosi Boga s srcem in dano ti bo zaupanje.
Ne zanašaj se na delo človeka, v tebi naj bo beseda, kruh božji.
Naj te različni nauki ne zapeljujejo, edino božja beseda ostane na veke.
DUHOVNOST KOT MANIRA
Fant je bil lepo vzgojen, dobro izšolan, ni pa imel duhovnih manir. Ker se je izkazal za pametnega, se je v življenju hitro zavzel za duhovnost. Tako je počasi stopal po tej poti in spoznaval razne duhovne kulture, kar ga je vodilo v svet onkraj tega. V tem stanju je nabiral znanje in modrost, kar ga je krepilo in mu privzelo poseben značaj. Kajti vsega, kar se je priučil, je s tem duhovno zorel.
V zrelih letih je tako pridobival na samopodobi, značaju in se vestno poglabljal v molitev. Pričevanje mu je posredovalo neizmerni globoko duhovno stanje, kar ga je izgrajevalo. Spoznal je namreč, da mu je ves ta seženj koristil in ga izpopolnil. Z molitvijo in askezo se je venomer kalil ter posvečal svoj čas k zrelosti, prebujenju.
Na stara leta se je ustalil in težil k mirnem, spokojnem življenju. Dano mu je bilo, da je v milosti našel , tisto kar je iskal. Opravek je imel z rečjo, ki mu je prinašala blagoslov. Skozi življenje je tako uresničil svoje sanje, da je imel na svoji poti dovolj razsvetljenja.
Pri dojemanju vsakega blagoslova in razsvetljenja se je mož upiral na božjo milost in Jezusov nauk, ki je edini resničen in spoznaven v svoji skrivnostni veličini in lastni svojski biti, Duhu.
Haiku:
Duhovnost ni samo pojem ali abstrakcija, vendar je globoko vezano s človekom in je svet onkraj tega.
Edino molitev je pot do tega, čemur pravimo duhovna zrelost.
Bog nastopi tedaj, kadar se umakne naš Jaz, Ego.
Duhovnost ni povsem samo dobiček, postane izkustvo, kadar nastopi izguba.
Ne pravi sebi bom pridobil in zmagal, kajti v tebi je čutenje, ki ga lahko izrazi samo milost.
SVEČAN PRAZNIK
Pravičen mož se je pripravljal na praznik. Medtem, ko je vse okrasil in očedil hišo, je zadovoljen sedel na kavč. V tem trenutku je podoživel ves čas, ki ga je porabil za ta praznik.
Presunjen je spoznal, da je delo, ki ga je opravil, bilo v dobri meri zagotovljeno; in to mu je dalo nov zagon za vnaprej. Z zaupanjem je zrl v prihodnje reči in sebi pridal še trden značaj.
Te priprave na praznik so mu ponudile pravo osebno držo, s katero je zadostil svoje ravnanje. Ker je zaupal v samega Boga, mu je ta osnova in drža; mu je bilo v spoznanje, da lahko pravi cilj in željo doseže le ob božji milosti in vero v Boga. Kot pravičen mož je z dobro mero volje in upanja sebi omogočil lepo in mirno življenje.
Prav to mu je dalo vedeti, da je človek vezan predvsem na svojo samopodobo in na cel smisel, pomen božje zamisli.; in ga to hrani k dobremu delu.
Haiku:
Človek je nagnjen k dobremu in slabemu, vendar zaupanje mu utrdi pot.
Jezus je prišel na svet, da bi nam pokazal pot in upanje v prihodnje.
Človek naj upa v Gospoda, saj dar prihaja iz božjih rok.
Daruj sebe in svoje delo za dober namen , izkaži se za darežljivega.
ČASTEN MOŽ
Prebival je mož, ki je iskal čast in hodil po božji poti. Venomer se je trudil, da bi izpolnil božjo besedo in opravičil svoja dejanja. Pot, ki jo je izbral ta mož, je bila precej zagonetna in nedoumljiva. A vera mu je vedno znova odpirala oči in povsod je bilo polno blagoslova.
Tako je ta pravičen mož živel od svojih dognanj in se vedno znova veselil novih spoznanj. Marsikaj je že videl, a v srcu je razumel, da pot, ki jo mora opraviti, je odvisna od ljube milosti. Tako se je zavedel, da je milost, ki prihaja od Boga, tesno povezana z njegovo usodo; in da je Jezus sam tesno povezan z njim in svojim prepričanjem.
Odločil se je, da bo poglobil svoje duhovno stanje z molitvijo in postom. Sčasoma mu je to stanje odprlo srce in spoznal je pravo ljubezen, ki izvira iz življenja in človeku omogoča, da je pomirjen sam s sabo.
Opogumljen je v svet prinašal dobro in pravično, vselej iz srca. Vedel je namreč, da človek postane resnično dober takrat, kadar srce sprejme pravico in ravna iz dobrote. Tako je z vero dosegel, da je življenje posvetil k pravičnosti in služenju do bližnjega.
Haiku:
Išči prvo pravico in milost , drugo ti bo namreč navrženo.
Če bi si rad pridobil čast, išči raje spoznanje Boga.
Vsakomur, ki resnično poveličuje Boga, je dano, da prejme tudi čast.
SAMOTEN MOŽ
Nekoč je bival mož, ki se je držal v samoti. Dosti časa je prebil v hiši, le redko se je odpravil na pot. Ždel je ponavadi za pečjo, ki mu je nudila svoj dragoceni čas. Rad je preživljal čas v molitvi in nenehno iskal pri sebi duhovni mir.
Zgodilo se je, da je nekdaj, ko je bil izven hiše, v svojem miru doživel pravcato spoznanje. Izkazalo se je , da je mož prešel v razsvetljeno stanje. V tem je spoznal, da je življenje od Boga in prav tako neprecenljiv dar. Spoznanje mu je razodelo najvišjo vrednoto- svobodo, na katero je človek navezan.
Bolj kot se je poglobil v dogodek, je dojel, da edino ta vrednota ima pomen v bivanju, saj mu zmerom daje stanje miru in nevezanost na samo naključje. Ravno to naključje nam usmerja našo usodo in nam preprečuje, da bi se zavedali osvobojenosti. Preveč je človek vezan na sebe, Ego in ne zna slutit povezave z stvarstvom, Bogom.
Le včasih se človek osvobodi te navezanosti in stopi ravnovesje z stvarstvom, višjo zavestjo. Tam lahko podoživi celostnega duha in okusi neposredno vez s svobodo in končnim mirom.
Namen razsvetljenja je v tem, da človek odvrže svoje predsodke in vzorce, ki mu jih je vcepila družba; s tem mu je namreč določila vnaprejšnjo držo, kako naj ravna in živi. Človeku je torej namenjeno, da spozna svojo pravo podobo, ki ima izvir v nedoumljivem in presežnem Bogu; kateri biva v odsotnem Jazu in se povsem spaja z srcem, duhom; zraven tega je potrebno, da človek sprejme sveti božji nauk in se popolnoma preda Jezusu.
Haiku:
Človek je vezan na svoj obstoj, duhovna narava mu preda višjo raven.
Duhovnost človeku preda pravo zamisel, v kateri se nahaja ključ do rešitve.
Oseba, ki se je odpravila na pot duha, je že našla pri sebi rešitev.
NADARJEN FANT
Živel je fant, ki je bil znan kot zelo nadarjen in vsi so ga imeli radi. Njegova posebnost je bila ta, da je imel zelo ostrega duha. Že kot mlad se je srečal z duhovno kulturo in dobro se je znašel v tem. Hitro je osvajal znanje in rad je prebiral vsakršno duhovno literaturo.
Pri tem je naletel na zamisel, idejo o bivajočem enemu Bogu, in ker je bil odprt, dovzeten je v tej zamisli prepoznal pravo vrednost in merilo, pravi smisel; kar mu je doprineslo razodetje vstalega Kristusa i njegovega odrešenja.
Tako je rastel iz leta v leto in v sebi dozorel v moža. Znanje, modrost, ki je skozi leta pridobil, je bilo zelo cenjeno, saj je mož osvojil res bogat zaklad, kar se tiče duhovne kulture. V tem se je mož res izkalil in ni je bilo stvari, ki je ne bi razumel.
Tako se je izkazalo, da je ta modrost, ki jo je mož s pridoma osvojil, bila v izjemno pomoč. Saj mu je ta pomoč koristila pri soočanju z usodo in izzivi. Zaupanje mu je vlivalo nove moči in z močjo si je mož utiral pot. Dokazal je, da je spoznanje še kako koristno in da je duhovna pot resnično zaželena ter dober namen za ljudi.
Tako je zasidran ostajal v Bogu in Jezusovi odrešenjski zamisli, kar mu je ta smisel vračal vso domeno in Duha.
Haiku:
Išči venomer zaupanje in dejanja usmeri v dobrobit.
Pouči se o iskrenem in vdanem služenju in pokazana ti bo pot.
Razišči in ne oklepaj se svojega Jazu, vendar izpolnjuj svoje zaobljube.
DOSLEDEN MOŽ
Mož se je zelo veselil praznika, saj mu je veliko pomenilo, da ga je lahko obhajal. Povsem rad je mož za ta dan pripravil potico, ki si jo je pravtako privoščil. Vse reči, ki so bile vezane na praznik, so mu bile pomembne.
Ta mož je namreč imel talent, da je življenje jemal odgovorno in dosledno. Življenje mu je pomenilo več kot jed in telo, saj je sebi prizanesel nespamet in dvoumnost. Vedno, ko se ga je loteval nemir, je vztrajno molil in tako sebi prizanašal lastno nesrečo.
Znal se je poveseliti in slaviti Boga, in tako vztrajati pri dobrih stvareh ter doživetij. Dnevi, ki so mu bili šteti, je preživljal v dobri meri, volji in na dan praznika je znal prisluhnit svoji duši. Tako vzradoščen je priredil domačim gostijo in k sebi privabil čimveč ljudi. Rad se je namreč podružil s soljudmi in jim izkazal čast ter dobrodošlico.
Izkazalo se je, da je mož postoril dobro kot ubogemu in revnemu, saj mu je bilo mar za soljudi. Vselej je v domačo hišo prinašal dobro voljo in ljudem odmeril svoj kos pogače.
Haiku:
Nauči se prizanesti, da boš mirno in dobro shajal.
Vedno pomisli na trpljenje ljudi in znal boš cenit svoje lastno življenje.
Ta svet in materija človeka zapeljuje, a Bog ohrani mir v srcu.
POSTAVA DEJANJA
Zavzet učitelj postave se je uril v znatiželjnosti. Mislil je namreč, da bo z besedo obvladal svet in modrost. Ni vedel, da sama beseda sama po sebi ne prinese nič dobrega, če ni v skladu dejanja.
Ker je mož postaval po svoji nameri, je zapadel v svet pojmov in stvari. Šele, ko je mož očitno nasedel v svojem namenu, je uvidel, da je toliko bolj potrebno dejanje.
Ta reč ga je povsem spremenila in postal je bolj dovzeten za življenjske stvari. Počasi je začel pomagati in ustvarjati za boljše dni. Ves kreposten in v dobri drži je spreminjal življenje v bolj jasno in dorečeno luč.
Jasno mu je bilo seveda, da v življenju človek razreši stvari z glavo in nato z lastnimi rokami. Torej kot prvo reši stvar z razumom in nato udejanji zadevo z dejstvom.
Kajti, kdor se t stvarjo ukvarja le z mislijo in pozabi na samo dejstvo, le izpodkopava lastni temelj; saj je svet postavljen z motivom, ki je predano po dejstvu in doseženo po izkustvu.
Tako se je oprijemal luči Boga in evangelija, ter upravičeno služil in sledil Jezusu.
Haiku:
Svojo misel moder človek oplemeniti z dejanjem.
Kar je skrito v srcu razodene, razgali dejanje.
Modra odločitev se izkaže za jasno misel, dejstvo.
V ISKANJU SREČE
Živel je samoten mož, ki je svoj čas namenil k iskanju lastne sreče. Pot, ki jo je ubral, ni bila lahka, saj je mož v iskanju sreče prebiral precej literature. Namreč pot ga je zanesla, da je v tem iskanju srečal mnogo idej. Naposled je mož ob vsem tem zaslutil kot res pravo idejo, Idejo o živem Bogu.
Tako je mož začel odkrivati postopoma zamisel o Bogu. V tej zamisli je mož uvidel, da je tema kar zahtevna in pot vodi v navkreber. Vseeno mož ni dopustil, da bi se zavoljo tega vznejevoljil in ves predan posvečal svoj ljubi čas tej zamisli.
Leta so minevala in mož se je počasi utrjeval v spoznavanju sebe preko zamisli do Boga. Razvidel je, da ima življenje smisel, če človek nameni čas k razvoju lastne zamisli, integritete. Saj je mož le pravo srečo dognal le z resnico, ki prihaja od Boga. Ni se namreč ujel v človeške predstave in tako svobodno dojemal ves ta nauk.
Doumel je, da sreča prihaja z danim mirom in se pojma povsem dopolnjujeta, saj gre eno z drugim in sta na vsaki točki neposredno povezana. Tako je torej mož v iskanju lastne sreče razpoznal dovtipni mir, ki ga je povsem dopolnjeval in mu omogočal, da je mož ob tem lahko sebi prinesel dano srečo in potrebno gotovost, ki je možna le ob sprejetju Jezusa in nauka.
Haiku:
Ne hodi po svetu brez miru, saj je mir globoko vezan na dan obstoj.
Vedno, kadar boš hotel v sebi pojasnit položaj ali premotril stvari, se obrni na lasten mir.
Kadar Bog daje blagoslov, pomisli vendar na lastno srečo in mir.
