(1897, Niederhollabrunn v Dolnji Avstriji) Oče - po rodu Žid - je bil podeželski zdravnik. Družina je živela odmaknjeno, vendar je kasnejši pesnik Kramer v otroških in mladeniških letih spoznaval ljudi ob obiskih pri očetu, v revnem okolju skromnih polj, sadovnjakov, vinogradov, ilovice, ločja in širnega, plitkega jezera. Vse to, skupaj z revščino ljudi - malih kmetov, dninarjev in opekarniških delavcev - je že zgodaj navdalo Kramerja z melanholijo, z bridkostjo ob socialnih stiskah, ob brezupu in alkoholizmu. K otožnosti sta prispevala tudi raztegnjena panonska pokrajina in v ločju lesketajoče se dolgo, včasih zaudarjajoče plitko jezero s ptičjimi kriki. Odmev vsega tega najdemo v Kramerjevi poeziji. Socialni toni so v tej poeziji očitni. Vendar to ni socialna lirika, obrnjena navzven, ampak je čutenje lastne ujetosti v vse, tako da se avtorjeva bolečina širi s slikovitimi realističnimi podobami v posebna notranja doživetja. Vsa zaživijo v avtorju s posebno težo, ki se preliva v melanholične, boleče občutke. Ni deklarativnih obsodb socialne bede, ampak je ontološko čutena beda. V avtorju zazvenijo podobe zamolklo, tečejo v slikovitih nizanjih in poudarkih. Tudi doživetja v prvi svetovni vojni na jugovzhodni fronti niza tako. Enako velja za nekatere pesmi s politično vsebino, Vendar teh Kramer ni veliko spesnil. Odsevi politike so kdaj tudi v pesmih z drugo tematiko.
Avtor dolgo ni bil prav razumljen, tudi v literami zgodovine ni bil vidneje zaznamovan. Morda tudi zato, ker je pisal oblikovno tradicionalne verze. Vendar je to klub temu samosvoja moderna poezija. Kramer je med obema vojnama objavljal veliko, vendar dosti po časopisih in revijah v širnem nemškem jezikovnem prostoru. Med drugo svetovno vojno pa je bil kot židovski potomec in emigrant v Angliji seveda zamolčan. V Avstrijo se je vrnil bolan šele leta 1957. L. 1958 je dobil Literarno nagrado mesta Dunaj, vendar je že pred izročitvijo umrl. Pokopan je na Dunaju.
Do 1. 1956 je izšlo osem Kramerjevih pesniških zbirk, zadnjo - Vom schwarzen Wein (O črnem vinu) - je izdal 1. 1956 pesnik Michael Guttenbrunner. Več antologij, spremnih besed in znanstvenih razprav je v novejšem času izdal dunajski literami zgodovinar prof. Erwin Chvojka.
Danes zavzema Theodor Kramer v avstrijski književnosti opazno mesto. Njegove pesmi so vsekakor posebnost predvsem v slikanju socialnega in pokrajinskega kolorita iz avstrijskega panonskega sveta. Ob tem se vrstijo pesnikove osebne izpovedi. Nikakor pa ne gre za lokalno poezijo, ampak za poezijo takšne kakovosti, ki sproža širše zanimanje in je vredna tudi prevajanja.
dr. Mirko Križman
Publikacije:
Die Gaunerzinke, pesmi, Rütten & Loening, Frankfurt/M. 1929.
Kalendarium, antologija, Berlin 1930.
Wir lagen in Wolhynien im Morast, pesmi, Zsolnay, Dunaj 1931.
Mit der Ziehharmonika, pesmi, Gsur & Co., Dunaj 1936.
Verbannt aus Österreich, Neue Gedichte, Austrian P.E.N., London:1943.
Die untere Schenke, pesmi, Globus, Dunaj 1946.
Wien 1938 - Die grünen Kader, pesmi,. Globus, Dunaj 1946.
Vom schwarzen Wein. Izbrane pesmi, Otto Müller, Salzburg: 1956.
Einer bezeugt er, Stiasny, Gradec 1960.
Lob der Verzweiflung. Jugend & Volk, Dunaj 1972.
Lied am Rand, pesmi, Volk und Welt, Berlin: 1975.
Theodor Kramer: Gedichte, Verlag Neues Leben, Berlin: 1975.
Orgel aus Staub. Zbrane pesmi, Hanser, München: 1983.
Gli Ultimi Asili - Die letzten Herbergen, pesmi, prevod v ita. Primus-Heinz Kucher, S. Bartoli., Longo Editore, Ravenna 1985.
Theodor Kramer. Oh, käm's auf mich nicht an! Ein Lebensbild gezeichnet von Miguel Herz-Kestranek. Izdal Club Niederösterreich, Niederösterreichisches Pressehaus, St. Pölten:1987.
Der Braten resch, Der Rotwein herb. Von den nötigen Trünken des Markthelfers, Europaverlag, Dunaj, Zürich: 1988.
Orgel aus Staub, pesmi, Europaverlag, Dunaj 1991.
Orgel aus Staub, pesmi, Europaverlag, Dunaj, Zürich: 1991.
Laß still bei dir mich liegen. Ljubezenske pesmi, Europaverlag, Dunaj 1994.
Spätes Lied, pesmi, Europaverlag, München, Dunaj 1996.
Laß still bei dir mich liegen, Ljubezenske pesmi, Zsolnay, Dunaj: 1997.
Die Wahrheit ist, man hat mir nichts gesagt, pesmi, Zsolnay, Dunaj: 1999.
