Na regijsko srečanje, ki ga je organizirala Območna izpostava Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti Metlika, se je prijavilo 21 avtorjev in avtoric, od tega 14 pesnikov in sedem prozaistov, njihovi prispevki pa so bili podpisani s šiframi. Literarne delavnice v metliškem gradu se je udeležilo 17 avtorjev, selektorica in strokovna spremljevalka srečanja pa sem bila pesnica Marjanca Kočevar.
Matjaž Rus, vodja izpostave JSKD v Metliki, nas je za začetek vse skupaj gostoljubno sprejel z belokranjsko pogačo in udeležencem predstavil moje literarno in mentorsko delo.
Najprej sem jih nagovorila in pohvalila njihovo ustvarjalnost in prispevke ter povedala, da sem zelo uživala v branju zanimivih pesmi, kratke proze, odlomkov iz romanov itd. V uvodu sem povedala nekaj besed o literarnem ustvarjanju nasploh, pohvalila njihov ustvarjalni eros in izvirnost ter omenila osnovne napake, ki jih pogosto »zagrešijo« ustvarjalci. Nato pa smo imeli delavnico kreativnega pisanja; spregovorila sem o ritmu, rimi, metafori, različnih pesniških oblikah pa o osnovnih zakonitostih pisanja kratke proze. Kot vedno na svojih delavnicah sem tudi tokrat poudarila pomembnost ritma, ki je nad besedo, saj je ritem kot nekakšna znamka vsakega ustvarjalca posebej, in je, kot je v svojem eseju napisal tudi pesnik Peter Semolič, v poeziji vse! Tako, kot je ritem univerzalen, je tudi individualen, po njem prepoznamo posameznega avtorja. Tudi narativna, pripovedna poezija ima svoj ritem, ki poezijo loči od proze.
Poudarila sem nujnost branja kakovostne literature in vsakemu posebej svetovala, glede na vsebino in slog pisanja, katere avtorje naj berejo, kajti le z branjem kakovostne literature lahko nadgradimo svoje pisanje, ko polnimo svoj besednjak, iz katerega ustvarjalci zajemamo. Bolj ko je bogat, bolje bomo pisali. Priporočila sem jim tudi nekaj knjig o kreativnem pisanju (Andrej Blatnik – o kratki prozi, Milena Blažič – Kreativno pisanje, Zoran Pevec – Kako narediti pesem, kdor zna angleško, je na voljo veliko knjig z nasveti, kako čim bolje in bolj izvirno pisati (npr. How to Make a Poem itd). Te knjige uporabljam tudi sama – tako za izboljšanje lastne ustvarjalnosti kot tudi na delavnicah kreativnega pisanja. Nikoli ni prepozno, da se naučimo kaj novega in se izpopolnjujemo. Brez bralne »kilometrine« ne moremo pisati dobro in izvirno, saj je tudi pesnik Tone Pavček med drugim zapisal: »Če ne bomo brali, nas bo pobralo.« Ne smemo se prepustiti samozadostnosti, vedno težimo k napredovanju in k popolnosti in si s trdim delom oblikujemo svoj lastni pesniški izraz in avtentičnost. Poezija je izrekanje neizrekljivega, pri tem uporabljamo tudi metafore, ko o vsakdanjih stvareh spregovorimo z nevsakdanjim jezikom.
Spregovorila sem z vsakim avtorjem posebej, ocenila njegovo delo, pohvalila izvirnost, ritem, sporočilnost itd. Vsaka pesem mora imeti naboj, ki je refleksija notranjega žara, brez katerega ne moremo ustvarjati. Opozorila sem na najpogostejše pomanjkljivosti, ki sem jih zasledila v prispevkih, npr. slab ritem, zastarele in ponavljajoče se rime, patos, arhaizmi, pogoste rodilniške metafore itd. in jim posredovala nekaj konkretnih napotkov za nadaljnje ustvarjanje. Na kratki delavnici so tako spoznali osnovne zakonitosti pisanja poezije in proze in ugotovili, katere so najpogostejše napake pri njihovem pisanju in kako jih odpraviti.
Vzdušje je bilo odlično, navdušenje glede pisanja nalezljivo, da smo na koncu vsi dobesedno žareli v ustvarjalni vnemi. Škoda, da nismo imeli časa, da bi vsak prebral kaj svojega, a potrudila sem se, da sem prebrala vsaj kakšen verz ali drobno misel vsakega posameznega avtorja. Poprosili so me, naj jim preberem kaj svojega, in prebrala sem svoji dve pesmi iz zbirk Pompeji in Mala sanjavka.
Izmed enaindvajsetih avtorjev sem jih izbrala pet, ki se bodo udeležili državnega srečanja. Državni selektor g. Marjan Pungartnik bo med avtorji, ki smo jih izbrali strokovni spremljevalci regijskih srečanj, izbral osem finalistov, ki bodo povabljeni na državno srečanje starejših literatov, ki bo novembra v Mariboru.
Ker njihovih imen ne poznam, navajam šifre, pod katerimi so na natečaj JSKD poslali svoje prispevke seniorji iz Bele krajine, Dolenjske in Posavja: Sij, Letra, Čarodejka, Arabeska in Šmarnice. Vse te avtorje odlikujejo izvirnost, talent, erotični naboj, ritem, sporočilnost … in še kaj, tako da se ni bilo preveč težko odločiti, koga izbrati, čeprav bi, če bi bilo mogoče, izbrala kar vse, saj je prav vsak ustvaril kaj lepega, kar je vsekakor vredno branja in pozornosti.
Na regijsko srečanje, ki ga je organizirala Območna izpostava Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti Metlika, se je prijavilo 21 avtorjev in avtoric, od tega 14 pesnikov in sedem prozaistov, njihovi prispevki pa so bili podpisani s šiframi. Literarne delavnice v metliškem gradu se je udeležilo 17 avtorjev, selektorica in strokovna spremljevalka srečanja pa sem bila pesnica Marjanca Kočevar.
Matjaž Rus, vodja izpostave JSKD v Metliki, nas je za začetek vse skupaj gostoljubno sprejel z belokranjsko pogačo in udeležencem predstavil moje literarno in mentorsko delo.
Najprej sem jih nagovorila in pohvalila njihovo ustvarjalnost in prispevke ter povedala, da sem zelo uživala v branju zanimivih pesmi, kratke proze, odlomkov iz romanov itd. V uvodu sem povedala nekaj besed o literarnem ustvarjanju nasploh, pohvalila njihov ustvarjalni eros in izvirnost ter omenila osnovne napake, ki jih pogosto »zagrešijo« ustvarjalci. Nato pa smo imeli delavnico kreativnega pisanja; spregovorila sem o ritmu, rimi, metafori, različnih pesniških oblikah pa o osnovnih zakonitostih pisanja kratke proze. Kot vedno na svojih delavnicah sem tudi tokrat poudarila pomembnost ritma, ki je nad besedo, saj je ritem kot nekakšna znamka vsakega ustvarjalca posebej, in je, kot je v svojem eseju napisal tudi pesnik Peter Semolič, v poeziji vse! Tako, kot je ritem univerzalen, je tudi individualen, po njem prepoznamo posameznega avtorja. Tudi narativna, pripovedna poezija ima svoj ritem, ki poezijo loči od proze.
Poudarila sem nujnost branja kakovostne literature in vsakemu posebej svetovala, glede na vsebino in slog pisanja, katere avtorje naj berejo, kajti le z branjem kakovostne literature lahko nadgradimo svoje pisanje, ko polnimo svoj besednjak, iz katerega ustvarjalci zajemamo. Bolj ko je bogat, bolje bomo pisali. Priporočila sem jim tudi nekaj knjig o kreativnem pisanju (Andrej Blatnik – o kratki prozi, Milena Blažič – Kreativno pisanje, Zoran Pevec – Kako narediti pesem, kdor zna angleško, je na voljo veliko knjig z nasveti, kako čim bolje in bolj izvirno pisati (npr. How to Make a Poem itd). Te knjige uporabljam tudi sama – tako za izboljšanje lastne ustvarjalnosti kot tudi na delavnicah kreativnega pisanja. Nikoli ni prepozno, da se naučimo kaj novega in se izpopolnjujemo. Brez bralne »kilometrine« ne moremo pisati dobro in izvirno, saj je tudi pesnik Tone Pavček med drugim zapisal: »Če ne bomo brali, nas bo pobralo.« Ne smemo se prepustiti samozadostnosti, vedno težimo k napredovanju in k popolnosti in si s trdim delom oblikujemo svoj lastni pesniški izraz in avtentičnost. Poezija je izrekanje neizrekljivega, pri tem uporabljamo tudi metafore, ko o vsakdanjih stvareh spregovorimo z nevsakdanjim jezikom.
Spregovorila sem z vsakim avtorjem posebej, ocenila njegovo delo, pohvalila izvirnost, ritem, sporočilnost itd. Vsaka pesem mora imeti naboj, ki je refleksija notranjega žara, brez katerega ne moremo ustvarjati. Opozorila sem na najpogostejše pomanjkljivosti, ki sem jih zasledila v prispevkih, npr. slab ritem, zastarele in ponavljajoče se rime, patos, arhaizmi, pogoste rodilniške metafore itd. in jim posredovala nekaj konkretnih napotkov za nadaljnje ustvarjanje. Na kratki delavnici so tako spoznali osnovne zakonitosti pisanja poezije in proze in ugotovili, katere so najpogostejše napake pri njihovem pisanju in kako jih odpraviti.
Vzdušje je bilo odlično, navdušenje glede pisanja nalezljivo, da smo na koncu vsi dobesedno žareli v ustvarjalni vnemi. Škoda, da nismo imeli časa, da bi vsak prebral kaj svojega, a potrudila sem se, da sem prebrala vsaj kakšen verz ali drobno misel vsakega posameznega avtorja. Poprosili so me, naj jim preberem kaj svojega, in prebrala sem svoji dve pesmi iz zbirk Pompeji in Mala sanjavka.
Izmed enaindvajsetih avtorjev sem jih izbrala pet, ki se bodo udeležili državnega srečanja. Državni selektor g. Marjan Pungartnik bo med avtorji, ki smo jih izbrali strokovni spremljevalci regijskih srečanj, izbral osem finalistov, ki bodo povabljeni na državno srečanje starejših literatov, ki bo novembra v Mariboru.
Ker njihovih imen ne poznam, navajam šifre, pod katerimi so na natečaj JSKD poslali svoje prispevke seniorji iz Bele krajine, Dolenjske in Posavja: Sij, Letra, Čarodejka, Arabeska in Šmarnice. Vse te avtorje odlikujejo izvirnost, talent, erotični naboj, ritem, sporočilnost … in še kaj, tako da se ni bilo preveč težko odločiti, koga izbrati, čeprav bi, če bi bilo mogoče, izbrala kar vse, saj je prav vsak ustvaril kaj lepega, kar je vsekakor vredno branja in pozornosti.
