(*1950, Celje - 2014, Zagreb, Hrvaška), arhitekt in teoretik arhitekture. Diplomiral je na Arhitektonski fakulteti Vseučilišča v Zagrebu (1976) in je bil od leta 1978 član Združenja hrvaških arhitektov. Delal je v podjetjih Industroprojekt (1976-1983), INA-Projekt (1983-1990) in Plan (1990-1995) s statusom odgovornega in vodilnega projektanta. Od leta 1995 je bil strokovni svetovalec in načelnik oddelka za raziskovanje in planiranje, od leta 2001 pomočnik načelnika v Mestnem zavodu za zaščito spomenikov kulture in narave v Zagrebu, od 2006 svetovalec načelnika v Mestnem uradu za strateško načrtovanje in razvoj mesta. Delal je tudi kot honorarni asistent za predmet Arhitektonsko projektiranje VI in VII na Katedri za arhitektonsko projektiranje Arhitektonske fakultete v Zagrebu (1980-1988), gost-predavatelj na Podiplomskem znanstvenem študiju Gradbena dediščina Arhitektonske fakultete v Zagrebu 1999-2001, na podiplomskem znanstvenem študiju Prostorsko planiranje, urbanizem in pejsažna arhitektura Arhitektonske fakultete v Zagrebu (2004), podiplomskem znanstvenem študiju Gradbena dediščina na Filozofski fakulteti v Zagrebu (2005). Bil je avtor hrvaških prispevkov na številnih mednarodnih in hrvaških razstavah arhitekture, avtor razstave »Zlatko Neuman & sedem svetilk Nove izgradnje« in »Frane Cota - arhitektonsko delo« (Zagreb, 1995), soavtor razstave »Sinagoga in Zagreb« (Zagreb, 2001) in »Mednarodni natečaj za Židovsko bolnišnico v Zagrebu 1930/31« (Zagreb, 2005). Prejel je letno nagrado Združenja hrvaških arhitektov »Neven Šegvić« (2000) za celotno publicistično, kritično, znanstveno-raziskovalno in teoretično delo na področju arhitekture.
Publikacije:
ŽIDOVSKI ZAGREB (s Sneško Knežević), Židovska općina Zagreb, Zagreb 2010
ARHITEKTONSKI VODIČ ZAGREB 1898–2012, Znanje, Zagreb 2011
