(*23, avgust 1880, Svobodskoj, Rusija – 8. julij 1932, Staryj Krym, ZSSR), Aleksander Stepanovič Grinevski – Александр Грин / Александр Степанович Гриневский), ruski pisatelj in pesnik. Po poreklu je bil Poljak. Leta 1896 je po končani gimnaziji v Vyatka odšel v Odeso in živel kot potepuh. Delal je kot mornar, gradbeni delavec, bil večkrat brez dela in se je preživljal z beračenjem in z denarjem, ki mu ga je pošiljal oče. Po vstopu v rusko vojsko je postal član Socialistične-revolucionarne stanke in zaprli so ga zaradi revolucionarne propagande. Prvo kratko zgodbo je objavil leta 1906, istega leta so ga v Petrogradu obsodili na štiriletni izgon v Tobolsko gubernijo, a je od tam pobegnil in živel v Petrogradu ilegalno. Leta 1910 so ga ujeli in ga poslali v Arhangelsko gubernijo. Tam se je poročil z Vero Pavlovno Abramovo. Leta 1912 se je vrnil v Petrograd, se ločil, pisal in objavljal je pretežno kratke zgodbe. Bil je popularen na začetku dvajsteih let predvsem zaradi tega, ker se je zelo ločeval od takrat prevladujoče sovjetske literature, vendar ga moskovski in leningrajski založniki niso sprejemali. Z drugo ženo (Nino Nikolaevno Grin) sta živela v veliki revščini. Leta 1924. se je preselil v Feodosijo ob Črnem morju. Akoholizem in tuberkuloza sta načela njegovo zdravje in na koncu je umrl od želodčnega raka.
V Sloveniji se je zanj zanimala Zlata Medic Vokač, ki je prevedla roman »Begavka po valovih« (1989)
Publikacije:
АЛЫЕ ПАРУСА (Škrlatna jadra), 1923
БЛИСТАЮЩИЙ МИР (Bleščeči svet), 1923, 1924
ЗОЛОТАЯ ЦЕПЬ (Zlati okovi), 1925; 1926
СОКРОВИЩЕ АФРИКАНСКИХ ГОР (Zaklad afriških gora), 1927
БЕГУЩАЯ ПО ВОЛНАМ (Begavka po valovih), 1928)
ДЖЕССИ И МОРГИАНА (Džesi in Morgiana), 1929
ДОРОГА НИКУДА (Cesta nikamor), 1930
