Prihaja vsakokrat
z rožami v roki
lepa vrtnica
žari ji iz oči
lepota njena
kot sanje lepa
podoba boginje
prihaja vsako jutro
z vrtnico v roki
rdečo kot je moja kri
goreče barve
s seboj prinaša
smeh in strah
zakaj
bojiš se lepa boginja
zakaj strah mojega te je pogleda
zakaj bojiš moje se ljubezni
v roki vrtnica na ustih smeh
lepo te je videti
dan za dnem prihajaš
k noči se posloviš
le zakaj
zakaj lepa boginja ne ostaneš
vrtnico prinašaš mi
čemu potem ne ostaneš
čemu odhajaš
čakam sleherno te jutro
edina pozvoniš pred vrati
edina z vrtnico rdečo
edina si, ki prinaša smeh
edina ti me nasmejiš
ostani ne odhajaj več proč
ostani tukaj z menoj
pri meni ostani lepa boginja
ne sliši mojih prošenj
odhaja in z jutrom ponovno pride.
ŠUMENJE VETRA
Šumenje vetra zbuja me v jutru
šumenje nežno se okrog ovija
smuka okrog se mene
čez veje vrbe se prepleta
ponovno smukne okrog mene
se ovije in zbeži
za prvim vogalom se okrog mene
ponovno ovije.
PODOBA KOLOVRATA
Podoba kolovrata za menoj hiti
pospešim svoj korak v temi
prihiti in me objame
postane me strah
k sebi stisne in mi pravi
kaj mi govori mi jasno ni
podoba močna je preveč
premalo močno moje je telo
iz njenih rok se iztrgati ne morem
ujet v klešče sem podobe
zavpijem
spusti me, da zadiham
ponovno me objame
še močneje
zaboli objem močan
a podoba se za to ne zmeni
drži me v objemu pošastnem
prosim jo naj spusti me iz objema
vse zaman ne zmeni se za prošnje moje
kar na enkrat več nič ne čutim
ni objema ni podobe
okrog se obrnem
ničesar ni
dalje grem v strahu
podobe kolovrata ni več nikjer.
GLASBILA
Glasbila tolčejo počasi
gala prireditev
izgublja se v glasbi
in v tolčenju glasbil
dirigent, ne močen deček
stoji pred njimi
le malokdaj uspe mu jih umiriti
vsako po svoje tolče in nabija
poslušalci poslušajo vneto
tolčenje odmeva
gala prireditev
pa izgublja svoj pomen.
DEŽELA
Sedim na koncu ulice
premišljujem kaj čem storiti
ostanem ali grem domov
a kje sem pravzaprav doma sem
tukaj konec ulice
ali tamkaj na deželi
borim se tukaj
tam mi je lepo
sedim, premišljujem
ali čem se vrniti
ali ostati
nekaj mi govori
ostani nekaj
pojdi
ali naj poslušam to ali ono
kaj prav je
kaj narobe
vse se zdi mi prav
in vse narobe
ne morem več misliti ne poslušati
vse govori zaman
ostajam tukaj
a rad bi stran
tukaj sem doma
in dežela moj je dom.
LEPA BOGINJA
Prihaja vsakokrat
z rožami v roki
lepa vrtnica
žari ji iz oči
lepota njena
kot sanje lepa
podoba boginje
prihaja vsako jutro
z vrtnico v roki
rdečo kot je moja kri
goreče barve
s seboj prinaša
smeh in strah
zakaj
bojiš se lepa boginja
zakaj strah mojega te je pogleda
zakaj bojiš moje se ljubezni
v roki vrtnica na ustih smeh
lepo te je videti
dan za dnem prihajaš
k noči se posloviš
le zakaj
zakaj lepa boginja ne ostaneš
vrtnico prinašaš mi
čemu potem ne ostaneš
čemu odhajaš
čakam sleherno te jutro
edina pozvoniš pred vrati
edina z vrtnico rdečo
edina si, ki prinaša smeh
edina ti me nasmejiš
ostani ne odhajaj več proč
ostani tukaj z menoj
pri meni ostani lepa boginja
ne sliši mojih prošenj
odhaja in z jutrom ponovno pride.
ŠUMENJE VETRA
Šumenje vetra zbuja me v jutru
šumenje nežno se okrog ovija
smuka okrog se mene
čez veje vrbe se prepleta
ponovno smukne okrog mene
se ovije in zbeži
za prvim vogalom se okrog mene
ponovno ovije.
PODOBA KOLOVRATA
Podoba kolovrata za menoj hiti
pospešim svoj korak v temi
prihiti in me objame
postane me strah
k sebi stisne in mi pravi
kaj mi govori mi jasno ni
podoba močna je preveč
premalo močno moje je telo
iz njenih rok se iztrgati ne morem
ujet v klešče sem podobe
zavpijem
spusti me, da zadiham
ponovno me objame
še močneje
zaboli objem močan
a podoba se za to ne zmeni
drži me v objemu pošastnem
prosim jo naj spusti me iz objema
vse zaman ne zmeni se za prošnje moje
kar na enkrat več nič ne čutim
ni objema ni podobe
okrog se obrnem
ničesar ni
dalje grem v strahu
podobe kolovrata ni več nikjer.
GLASBILA
Glasbila tolčejo počasi
gala prireditev
izgublja se v glasbi
in v tolčenju glasbil
dirigent, ne močen deček
stoji pred njimi
le malokdaj uspe mu jih umiriti
vsako po svoje tolče in nabija
poslušalci poslušajo vneto
tolčenje odmeva
gala prireditev
pa izgublja svoj pomen.
DEŽELA
Sedim na koncu ulice
premišljujem kaj čem storiti
ostanem ali grem domov
a kje sem pravzaprav doma sem
tukaj konec ulice
ali tamkaj na deželi
borim se tukaj
tam mi je lepo
sedim, premišljujem
ali čem se vrniti
ali ostati
nekaj mi govori
ostani nekaj
pojdi
ali naj poslušam to ali ono
kaj prav je
kaj narobe
vse se zdi mi prav
in vse narobe
ne morem več misliti ne poslušati
vse govori zaman
ostajam tukaj
a rad bi stran
tukaj sem doma
in dežela moj je dom.
