(*13. november 1813, Sveče, Avstrija - † 16. januar 1888, Celovec), duhovnik, politik, publicist, kulturnik. Gimnazijo in kasneje teološke šole je obiskoval v Celovcu. Kot duhovnik je deloval na tistih delih Koroške, kjer je bilo prebivalstvo po večini slovensko. V času tako imenovane »pomladi narodov« leta 1848 je sodeloval z duhovnikom in prav tako koroškim Slovencem Matijo Majarjem. Postal je goreč zagovornik političnega programa Zedinjene Slovenije. Leta 1851 je skupaj z Antonom Janežičem in Antonom Martinom Slomškom ustanovil Družbo sv. Mohorja, najstarejšo slovensko založbo. Zaradi Einspielerjeve živahne kulturne in publicistične aktivnosti je Celovec v 50. letih 19. stoletja postal center slovenskega narodnega prebujanje.
Z začetkom konstitucionalnega obdobja v avstrijskem cesarstvu leta 1860 je Einspieler počasi opuščal prepričanje, da ideal združene Slovenije ni uresničljiv. V nemščini je napisal številne članke, v katerih je pozival k sodelovanju med slovenskimi in nemškimi predstavniki na Koroškem. Leta 1865 je bil pobudnik Mariborskega programa, v katerem je skupina staroslovencev pozvala k ponovnem oblikovanju »Notranje Avstrije«. To bi bila pretežno avtonomna in federativna politična enota v okviru avstrijskega cesarstva, v katero bi vključili Koroško, Štajersko, Kranjsko in avstrijsko Primorje. Ustanovil je časopis Glas notranje Avstrije, pisan večinoma v nemškem jeziku. S časopisom je želel prepričati nemško govoreče občinstvo, da bi sprejelo idejo »Notranje Avstrije«. A program so zavrnili tako slovenski kot nemški prebivalci. Na začetku 70. let 19. stoletja je bil potisnjen na rob slovenske politike, a je nadaljeval s političnim delovanjem. Leta 1876 je bil izvoljen v mestni odbor Celovca.
