(*15. december 1877, Podgradje, Slovenija – †27. marec 1939, Bratislava, Slovaška), slikar. Rodil se je v revni viničarski družini. Po končani osnovni šoli se je učil za prodajalca v trgovini z vinom in delikatesami Hönigman v Ljutomeru. Ljutomer mu je zaradi slikarske nadarjenosti omogočil šolanje v Gradcu, kjer je hodil leto dni na realko in dve leti na deželno risarsko akademijo. Šolanje je ob pomoči mecena F. Vidica nadaljeval na Akademiji za uporabne umetnosti na Dunaju v letih 1902-3, nato v Pragi (1902-4), spet na Dunaju (1904) in v Pragi (1905-7). Od 1911.je živel na Dunaju, od 1915-17 v Budimpešti in potem na Slovaškem, kjer je živel v krajih Devinská Nová Ves, Liptovský Sv. Mikuláš, Dolní Kubín. Od leta 1921 je živel v Bratislavi in se tam 1934 poročil. Bil je 1919 soustanovitelj Društva slovaških umetnikov in več let podpredsednik in predsednik odbora slikarjev. Ob podpori Vidica se je seznanil s slovenskimi vidnimi osebnostmi in med drugim tudi z Ivanom Cankarjem, za katerega je opremil zbirko Erotika, delal pa je tudi za liste Jug (Dunaj), Zlatá Praha in druge. V času bivanja v Sloveniji (Bela Krajina, Maribor, Ljutomer, Celje) je portretiral in slikal krajine. Slikal je na Záhoriju in v okolici Trnave in za sliko Starci prejel Professorenpreis na Dunaju. Med drugim je potretiral Tomáša Garrique Masaryka (1924) in kralja Aleksandra (1928), sicer pa je slikal motive folklornega žanra. Razstavljal je v Trnavi in na Slovaškem, skupinsko pa na Dunaju, v Pragi, v Trstu, Maribor. Nekaj del hranijo v Narodni galeriji v Ljubljani, Umetnostni galeriji v Mariboru in v Slovaški narodni galeriji v Bratislavi. Kot pri drugih umetnikih, ki so živeli zunaj Slovenije, se zanj doma ne zanimajo in o njem še ni objavljena nobena študija. Na Slovaškem spada med pomembne umetnike. Tudi njegov brat Alojz Žabota spada med vidne osebnosti Slovaške.
