resnica ni na ulici
najdena.
Na njej je
ustvarjena.
Ostal je samo
odmev njen
v mislih
zagovornikov.
Trudijo se da tudi
to
pozabijo
1996
… Leto potem …
Brezosebno
Prav kakor mi …
Usahla
Izpita
Ne kakor mi …
V nas je še nekaj dosti hujšega
Ne da se opisati
… Mora se doživeti
SVETINJA I
Ne
čuti
zavisti
do
tistih
ki
nosijo
baklo.
Dogorela bo
v
njihovih
rokah.
SVETINJA II
Pričakujoč nestrpno bodoče
vstajenje bledih kopij
tistega kar smo že videli,
stok abortiranih upanj,
bega svet okrog sebe
a ekletična vizija univerzuma
mlačno preklicuje vse domneve
ljubeznivo anulira zgoraj navedeno
in
čeprav še premlada
ta neomejena
vizija pretaka se v mladost, ki zahteva življenje,
oholo z njihove strani,
čeprav smo jim vse to nudili
zdaj in okrog nas
avantgardnih teoretikov prihodnje
vizije
ekonomsko-politično in družbeno-najbolj razvitega
humanizma
zahtevajo, da jim, brez usmerjanja,
vključujoč vse impulze lastnega izkazovana,
pomagamo
Kako jim lahko pomagamo?
Razen z zavestjo lastne mladosti vržene v podzavest
spomina
Demokracija s svojo revolucionarnostjo poraja heroje
(oni so alternacija za lažna upanja)
v nas
in zato
žalujoč za zamujenim
naglašamo
stok svojega bitja
entuziastom, tistim – ki jim gre za spremembe –
– obstoječega stanja svetlosti –
Pričakujemo, ustrezno zadovoljujoč
trasirano pot
z rovi naše sedanjosti
Eh, če bi bili mlajši
nam brutalnosti ne bi manjkalo
naj, naj
če hočete, vam bomo odprli vrata tuzemskega raja
Božajoč pleskarje njegovih vhodov
Zmaj uspavanosti bo pričakal
da ostarite tudi vi
sanjajoč
tkalnice lastne mladosti.
PRIHODNJE ZORE
Vlakna
fine
sreče
se z močjo
Ariadnine niti
bojujejo
proti zli misli.
PRIHODNOST NIMA ALTERNATIVE
Blesk v
očeh človeka
daje upanje
za ozdravitev resnice.
V primeru
da se
zgodi
drugače
od
planiranega,
prosimo,
počakajte
stoletje.
Optimalno mejo
revolucije.......
……….
Zgodovine
prerokov
se je dobro
držati
tudi takrat
ko
nas ne bo
več.
BAJKA O BESEDAH
»… Na svetu ni nič močnejšega …
in nemočnejšega od besede …« – Turgenjev
»Uničite besede. Ne pomišljajte!
Napravite to, kakor
znate in umete!«
Reče kralj svojim vernikom.
Odgovori neki
razumni iz množice:
»Kako, gospodar? One se ali rečejo ali ne rečejo.
In ko se rečejo, zamete jih veter.«
To je bilo pred mnogo stoletji
v neki mali kraljevini.
Niti kraljev niti vernikov
več ni.
(ali ni takšnih, kakršne si zamišljamo)
A besede tudi
naprej
živijo.
In še vedno
obstajajo
ljudje, ki bi radi uničili
besede …
… in veter.
BREZ NASLOVA
Ostajam …
Postajam …
Izginjam …
….
Norim …
Za teboj …
Sebičen sem …
Sem …
…
Ostajam …
Postajam …
Izginjam …
BREZIMNI …
bandi
To so čudna bitja,
ki po zemlji hodijo …
Bili so napoved človeškega sija …
A bleda slika
njihovega odraščanja
… in razvoja
je bila narejena
negativno
zahvaljujoč
njim
samim,
ker so želeli
nekaj, kar jim je bilo nedostopno.
A to je znanje o življenju in
življenju sebe
v
njem.
Želijo biti
tisto
kar drugi
že
so, a ne morejo.
Njihova ohola nečimrnost
neznanja in sovraštva,
kis o ga pokazali do vsakogar,
ki je v umevnosti
daleč pred njimi,
samo je bleda
namera
da bodo pred drugimi
in niti ne razumejo,
da s tem uničujejo tudi zadnjo
priložnost da postanejo del sveta
življenja.
Ne, oni nikoli ne bodo.
Tokrat jim ni pomoči.
Za njih so tudi mediokritete
nedosanjane sanje.
……………
Prišli so iz nič.
… In se vanj vračajo.
Nekoč je bila Bosna (in tudi Hercegovina)
Črnina
sivi
znotraj lastnega
habitusa.
Končno,
bliža
se
konec nadvse
brezkoristnih
sanj.
Pustite mi, da
spim.
Ne!
Nočem sanjati.
Ti prostori
si tega niso niti zaslužili.
Da ne govorim
o
brezosebnih
individuumih, ki se ljudje
imenujejo.
BILI SO … IN BODO OSTALI
Rekli so da
Mehmedalija
po neki drugi
reki hodi …
… zahodno od nas …
Da Meša
vstaja od mrtvih v
globini
Vzhoda …
… In da Ivo
neke druge mostove
gradbenikom namerava …
….
Kdo smo?
Odkod smo?
Kam gremo?
… Pripovedoval sem svojemu otroku da ni pomembno
kaj drugi mislijo …
… in govorijo …
… Biti samozavesten
in dojeti
da nekdo lahko
veliko govori
in nič ne reče …
… Ker pisati ni težko …
… težko je znati pisati …
…
Oni so znali
Zaradi tega jih hočejo …
…
Poklicati za očividca
modro reko
pod tem mostom …
lahko samo Bosanci …
Dobri … In Bosanci ….
Biti JAZ
danes sin tukaj
On beži od mene.
… Podoba v ogledalu …
On ostaja v vidnem polju.
… Podoba v ogledalu …
Jaz ostajam tukaj.
Raztopljen v upanju.
BITI
Osušene možganske vijuge,
neuporabne,
vržene
na morišče
mojih
strahov
ponovno
delajo
proti
meni.
Proti
meni.
Proti
vsem
ki
mislijo.
BITI
Osušene možganske vijuge,
neuporabne,
vržene
na morišče
mojih
strahov
ponovno
delajo
proti
meni.
Proti
meni.
Proti
vsem
ki
mislijo.
BLOWING IN THE WIND
Blisk
v krvavih zorah
kis o se nagnile
nad mračnimi upanji
Dežele …
… Ki želi ostati
v surovi okolici
ki ne teži k ničemur drugemu
kakor razpadanju
njenih namer ….
… Kako se ogniti
usodi
in istočasno ostati tisto kar sem vedno
mislil, da sem?
Kako naj izenačim žrtev
s svojim krvnikom?
Kako?
… Odgovor je zametel veter …
Ta isti
veter
ki ni odpravil sledov zločina …
Ta isti veter
ki poskuša s svojo
močjo razrušiti
duha teh prostorov …
Odgovore je zametel veter, toda …
Razkriti bistvo
ustvarjanja
lahko samo …
… če veter
postanem
tudi
Jaz …
In ulovim
samega sebe
kako novo vrednost
utelešam
v sebi …
Zaradi sebe
In zemlje po kateri hodim …
BOLEČINA
Budim se
v solzah
spomina.
Bolečina ne nehava
Samo odlaga.
Da bi bilo novo
bujenje
še bolj boleče.
Bolečina ne nehava
Samo odlaga.
Za surovejši jutri.
Za prihodnost nepoznano
tudi
NJEMU.
TISTEMU ki ga
Alah
Bog
ali
Buda
kličemo.
Lahko odlagamo
Ker to mi
tudi smo.
Samo odlagamo
do srečanja
z NJIM.
Ker življenje tudi ni
nič drugega
kakor bolečina
ki se
dogaja
NAM
IN
NJEMU.
Nadaljevanje v naslednji številki.
10 let pozneje
Zavist in zloba
se hranijo z napakami
mojimi.
Poskušam jih videti
neboleče iščoč
….
lastno bitje.
Niti razumem ne da
brez bolečine
niti življenje ne nastaja
kaj šele …
68
86
68
86
06?
resnica ni na ulici
najdena.
Na njej je
ustvarjena.
Ostal je samo
odmev njen
v mislih
zagovornikov.
Trudijo se da tudi
to
pozabijo
1996
… Leto potem …
Brezosebno
Prav kakor mi …
Usahla
Izpita
Ne kakor mi …
V nas je še nekaj dosti hujšega
Ne da se opisati
… Mora se doživeti
SVETINJA I
Ne
čuti
zavisti
do
tistih
ki
nosijo
baklo.
Dogorela bo
v
njihovih
rokah.
SVETINJA II
Pričakujoč nestrpno bodoče
vstajenje bledih kopij
tistega kar smo že videli,
stok abortiranih upanj,
bega svet okrog sebe
a ekletična vizija univerzuma
mlačno preklicuje vse domneve
ljubeznivo anulira zgoraj navedeno
in
čeprav še premlada
ta neomejena
vizija pretaka se v mladost, ki zahteva življenje,
oholo z njihove strani,
čeprav smo jim vse to nudili
zdaj in okrog nas
avantgardnih teoretikov prihodnje
vizije
ekonomsko-politično in družbeno-najbolj razvitega
humanizma
zahtevajo, da jim, brez usmerjanja,
vključujoč vse impulze lastnega izkazovana,
pomagamo
Kako jim lahko pomagamo?
Razen z zavestjo lastne mladosti vržene v podzavest
spomina
Demokracija s svojo revolucionarnostjo poraja heroje
(oni so alternacija za lažna upanja)
v nas
in zato
žalujoč za zamujenim
naglašamo
stok svojega bitja
entuziastom, tistim – ki jim gre za spremembe –
– obstoječega stanja svetlosti –
Pričakujemo, ustrezno zadovoljujoč
trasirano pot
z rovi naše sedanjosti
Eh, če bi bili mlajši
nam brutalnosti ne bi manjkalo
naj, naj
če hočete, vam bomo odprli vrata tuzemskega raja
Božajoč pleskarje njegovih vhodov
Zmaj uspavanosti bo pričakal
da ostarite tudi vi
sanjajoč
tkalnice lastne mladosti.
PRIHODNJE ZORE
Vlakna
fine
sreče
se z močjo
Ariadnine niti
bojujejo
proti zli misli.
PRIHODNOST NIMA ALTERNATIVE
Blesk v
očeh človeka
daje upanje
za ozdravitev resnice.
V primeru
da se
zgodi
drugače
od
planiranega,
prosimo,
počakajte
stoletje.
Optimalno mejo
revolucije.......
……….
Zgodovine
prerokov
se je dobro
držati
tudi takrat
ko
nas ne bo
več.
BAJKA O BESEDAH
»… Na svetu ni nič močnejšega …
in nemočnejšega od besede …« – Turgenjev
»Uničite besede. Ne pomišljajte!
Napravite to, kakor
znate in umete!«
Reče kralj svojim vernikom.
Odgovori neki
razumni iz množice:
»Kako, gospodar? One se ali rečejo ali ne rečejo.
In ko se rečejo, zamete jih veter.«
To je bilo pred mnogo stoletji
v neki mali kraljevini.
Niti kraljev niti vernikov
več ni.
(ali ni takšnih, kakršne si zamišljamo)
A besede tudi
naprej
živijo.
In še vedno
obstajajo
ljudje, ki bi radi uničili
besede …
… in veter.
BREZ NASLOVA
Ostajam …
Postajam …
Izginjam …
….
Norim …
Za teboj …
Sebičen sem …
Sem …
…
Ostajam …
Postajam …
Izginjam …
BREZIMNI …
bandi
To so čudna bitja,
ki po zemlji hodijo …
Bili so napoved človeškega sija …
A bleda slika
njihovega odraščanja
… in razvoja
je bila narejena
negativno
zahvaljujoč
njim
samim,
ker so želeli
nekaj, kar jim je bilo nedostopno.
A to je znanje o življenju in
življenju sebe
v
njem.
Želijo biti
tisto
kar drugi
že
so, a ne morejo.
Njihova ohola nečimrnost
neznanja in sovraštva,
kis o ga pokazali do vsakogar,
ki je v umevnosti
daleč pred njimi,
samo je bleda
namera
da bodo pred drugimi
in niti ne razumejo,
da s tem uničujejo tudi zadnjo
priložnost da postanejo del sveta
življenja.
Ne, oni nikoli ne bodo.
Tokrat jim ni pomoči.
Za njih so tudi mediokritete
nedosanjane sanje.
……………
Prišli so iz nič.
… In se vanj vračajo.
Nekoč je bila Bosna (in tudi Hercegovina)
Črnina
sivi
znotraj lastnega
habitusa.
Končno,
bliža
se
konec nadvse
brezkoristnih
sanj.
Pustite mi, da
spim.
Ne!
Nočem sanjati.
Ti prostori
si tega niso niti zaslužili.
Da ne govorim
o
brezosebnih
individuumih, ki se ljudje
imenujejo.
BILI SO … IN BODO OSTALI
Rekli so da
Mehmedalija
po neki drugi
reki hodi …
… zahodno od nas …
Da Meša
vstaja od mrtvih v
globini
Vzhoda …
… In da Ivo
neke druge mostove
gradbenikom namerava …
….
Kdo smo?
Odkod smo?
Kam gremo?
… Pripovedoval sem svojemu otroku da ni pomembno
kaj drugi mislijo …
… in govorijo …
… Biti samozavesten
in dojeti
da nekdo lahko
veliko govori
in nič ne reče …
… Ker pisati ni težko …
… težko je znati pisati …
…
Oni so znali
Zaradi tega jih hočejo …
…
Poklicati za očividca
modro reko
pod tem mostom …
lahko samo Bosanci …
Dobri … In Bosanci ….
Biti JAZ
danes sin tukaj
On beži od mene.
… Podoba v ogledalu …
On ostaja v vidnem polju.
… Podoba v ogledalu …
Jaz ostajam tukaj.
Raztopljen v upanju.
BITI
Osušene možganske vijuge,
neuporabne,
vržene
na morišče
mojih
strahov
ponovno
delajo
proti
meni.
Proti
meni.
Proti
vsem
ki
mislijo.
BITI
Osušene možganske vijuge,
neuporabne,
vržene
na morišče
mojih
strahov
ponovno
delajo
proti
meni.
Proti
meni.
Proti
vsem
ki
mislijo.
BLOWING IN THE WIND
Blisk
v krvavih zorah
kis o se nagnile
nad mračnimi upanji
Dežele …
… Ki želi ostati
v surovi okolici
ki ne teži k ničemur drugemu
kakor razpadanju
njenih namer ….
… Kako se ogniti
usodi
in istočasno ostati tisto kar sem vedno
mislil, da sem?
Kako naj izenačim žrtev
s svojim krvnikom?
Kako?
… Odgovor je zametel veter …
Ta isti
veter
ki ni odpravil sledov zločina …
Ta isti veter
ki poskuša s svojo
močjo razrušiti
duha teh prostorov …
Odgovore je zametel veter, toda …
Razkriti bistvo
ustvarjanja
lahko samo …
… če veter
postanem
tudi
Jaz …
In ulovim
samega sebe
kako novo vrednost
utelešam
v sebi …
Zaradi sebe
In zemlje po kateri hodim …
BOLEČINA
Budim se
v solzah
spomina.
Bolečina ne nehava
Samo odlaga.
Da bi bilo novo
bujenje
še bolj boleče.
Bolečina ne nehava
Samo odlaga.
Za surovejši jutri.
Za prihodnost nepoznano
tudi
NJEMU.
TISTEMU ki ga
Alah
Bog
ali
Buda
kličemo.
Lahko odlagamo
Ker to mi
tudi smo.
Samo odlagamo
do srečanja
z NJIM.
Ker življenje tudi ni
nič drugega
kakor bolečina
ki se
dogaja
NAM
IN
NJEMU.
