(*25. oktober 1913, Lendava –†7. maj 1973, Maribor), slikar in likovni pedagog. Rodil se je kot potomec starega slikarskega rodu. Oče Ljudevit (Lajoš) gradiščanski Hrvat — soboslikar in mati Karolina, roj. Tot, madžarskega rodu, sta imela tri otroke — Lajči je bil najstarejši. V letih 1920-1925 je obiskoval osnovno in meščansko šolo v Lendavi. Leta 1925 mu je umrl oče. V letih 1925-1930 je obiskoval Realno gimnazijo v Zalaegerszegu in se 1930. se vpial na Obrtno šolo v Zagrebu. Leta 1932 je bil sprejet na Akademijo likovnih umjetnosti v Zagrebu. Njegovi profesorji so bili: Ljubo Babić, Joza Kljaković, Tomislav Krizman, Omer Mujadžić in Maksimiljan Vanka. Leta 1936 je diplomiral pri prof. Ljubu Babiću. Od 1936 do 1938 se je izpopolnjeval se na slikarski (prof. Ljubo Babić) in grafični (prof. Tomislav Krizman) specialki in se 1938. zaposlil pri Tipografiji v Zagrebu. 1941 so ga kot pripadnika starojugoslovanske vojske ga ujeli Nemci, vendar se je kmalu vrnil v Zagreb. 1942. se je zaposlil kot učitelj risanja na meščanski šoli v Lendavi. V letih 1942-1944 je bil poslan na izpopolnjevanje v slikarstvu na Akademijo za likovno umetnost v Budimpešto. Profesorji: Vilmos Aba Novák, István Szönyi, Gyula Rudnay. 1944. so ga zaradi politične nezanesljivosti madžarski okupatorji poslali v delovni bataljon. Leta 1945 je v Lendava v službi ruske komandature delal kot slikar-propagandist in dekorater in v Lendavi priredil svojo prvo osebno razstavo. V letih 1946-1949 je nastopil službeno mesto profesorja risanja na Gimnaziji na Ravnah na Koroškem in 1949. na I. Gimnaziji v Mariboru. 1953. je bil izvoljen za predsednika Društva slovenskih likovnih umetnikov, pododbor Maribor. To funkcijo je opravljal do leta 1958. Kot delegat Saveza likovnih umetnika Jugoslavije se je udeležil 3. kongresa likovnih umetnikov FLRJ v Ohridu. Pri Mladinski knjigi je izšlo delo Miška Kranjca »Imel sem jih rad«, ki ga je opremil s svojimi ilustracijami. 1954 je pomagal pri organizaciji slikarske kolonije v Lendavi in se je je tudi sam udeleži. 1955. je dobil štipendijo Sveta za prosveto in kulturo, okraja Maribor za študijsko potovanje po Italiji, ki ga je izredno prevzela. To je vzrok, da je kasneje tako pogosto obiskoval to deželo. 1956. je nastopil delovno mesto likovnega pedagoga na Učiteljišču, Maribor. Ilustriral je knjigo Mika Kranjca »Črni nasmeh“, ki je izšla pri Mladinski knjigi. Leta 1960 je prejel Nngrado IV. mariborske kulturne revije za slikarsko delo. Ilustriral je knjigo Nacija Kranjca—Pajlina ”Ker sem človek“, ki jo je izdala Pomurska založba. 1961. je obiskal Dunaj. 1962, je postal profesor slikanja na Pedagoški akademiji v Mariboru. Potoval je po Grčiji. Ponovno se je udeležil Kongresa likovnih umetnikov Jugoslavije, ki je tokrat bil v Ljubljani. 1965. je razstavljal skupaj z Janezem Šibilo in Janezem Vidicem v Beogradu. Razstava je zbudila precejšnjo pozornost. 1968 je bila retrospektiva ob tridesetletnici umetniškega dela v Murski Soboti in Lendavi. Prejel je nagrado Sekretariata za kulturo in prosveto SRS za tridesetletno umetniško delo, Josip Broz Tito ga je odlikoval z Redom dela s srebrnim vencem. 1969. se je skupaj s sinom, ki je bil v tem času študent slikarstva na zagrebški Akademiji likovnih umjetnosti, udeležil slikarske kolonije na gradu Borl pri Ptuju in enako leta 1970. 1971 je potoval po Švici in Nemčiji; udeležil se je slikarske kolonije na Ravnah na Koroškem. 1972. se je udeležil mednarodne razstave INTART v Vidmu (Udinah) in prejel srebrno plaketo. 7. maja 1973 ob 23. uri je povsem nepričakovano umrl.
razstave
Osebne 1946 Lendava, 8. lI.
1946 Ravne na Koroškem, Likovni salon v Študijski knjižnici
1947 Slovenj Gradec, v okviru festivala dela, avgust
1961 Maribor, Umetnostna galerija (z V. Fakinovo, I. Šubicem in J. Vidicem), 13. V.-5. VI.
1963 Ravne na Koroškem, Likovni salon v Študijski knjižnici, 6.-12. Xl.
1965 Beograd, Dom jugoslovanske narodne armije (z J. 8ibilo in J. Vidicem), 8.-22. I.
1965 Gornja Radgona, 7.-14. VII.
1968 Murska Sobota, Razstavni paviljon arh. Franca Novaka, retrospektiva, oktober 1968 Lendava, retrospektiva, december
1969 Ravne na Koroškem, Likovni salon v Študijski knjižnici (z J. Vidicem) 1969 Celje, Likovni salon, 9.-24. V.
1969 Ljubljana, Mestna galerija (z M. Kavčičem in M. Malešem), 23. X11.-19. I. 1972 Slatina Radenci, Steklena dvorana, 12. V.-2.Vl.
1973 2alec, Savinov razstavni salon, 16. 111.-26. IlII.
Izbor pomembnejših skupinskih razstav, ki se jih je udeleiii doma: Zagreb 1939, VaraMin 1939, 1940, 1958, Sombor 1943, Čakovec 1958, Novi Sad 1936, 1943, 1959/60, 1964, Lendava 1954, Murska Sobota 1960, 1963, 1965, 1967, 1969, 1971, Skopje 1959/60, Maribor 1947, 1949, 1950, 1951, 1952, 1953, 1954, 1955, 1956, 1957, 1958, 1959, 1960, 1961, 1962, 1963, 1965, 1966, 1966/67, 1968, 1970, 1971, 1972, Ljubljana 1950, 1951, 1954, 1955, 1956, 1957, 1958, 1959, 1962, 1963, 1964, 1965, 1966, 1967, 1970, Celje 1956, Ptuj 1953, 1969, 1970/71, Ravne na Koroškem 1971, Slovenj Gradec 1958, 1962, Sarajevo 1968, Titograd 1967
v tujini: Budimpešta 1943, Greenwich 1962, 1967, 1972, Lund 1962, Passau 1967/68, Lindau a. Bodensee 1968, Budyšin 1968, Frankfurt a. Main 1967, Wiener Neustadt 1968, 1971, Zalaegerszeg 1968, Szombathely 1967, 1968, 1970, 1971, 1973, Berlin (Rei¬nickendorf) 1970, Einsenstadt 1972, 1973, Videm 1972
Vir: Lajči Pandur, retrospektivna razstava 1936-1973, UGM; Maribor 1974
