v liti zeleni medonosni boginji presladko brenči
sonce se kopa njegov obraz ni blaten čeprav ždi v luži
bučka v srčiki rumene rože zori za moj jedilnik
fižol zarola svojo ovijalko za steblo krompirja
Morski valovi gladijo grobim kamnom ostrino robov
oglaša se tri mesece v letu njen klic obuja spomin
oznanjala bo do najdaljšega dneva sončev preobrat
čas zabriše sledi v albumu spominov so slike dejanj
vzhaja v poln hlebec med golimi vejami za veliko noč
valove dihanj poganja plimovanje srčnih utripov
cvetoče sonce postane polna luna regrat v solati
spet je zapela ob jutranjem somraku na deževen dan
v žepu ni cvenka na računu je manko a sreče ne manjka
zakaj bi skrbel ptice valijo nov rod v gašperju poklja