z belo pismenko se na safirno nebo podpisuje Bog <* * *>
pomrzla trava v divji nasladi lega s pohotnim vetrom <* * *>
premrla luna na robu stare strehe meri moč burje <* * *>
februarska noč vtika ledene noge v bele copate <* * *>
nedeljsko jutro burja med zvrtinčen dim čečka svoj podpis <* * *>
lupina lune se lahno pozibava na valu noči <* * *>
zbujeno jutro nemo škili na uro noče še vstati <* * *>
stasita breza mrak ji pohotno polzi čez bele boke <* * *>
sončen popoldan cedi toplo medico brajdam prek neder <* * *>
zavistna luna z blodnim očesom strmi v sončevo avro
Čez grbo molka sramežljivo curljajo prisiljeni nasmehi. V temnih zenicah skrivenčeni odsevi jeklenijo od strahu.
bela jablana trepetaje zajema aprilsko ploho mehak šepet zavijam v malce skrivnosten nasmeh <* * *>
Pomladni veter oblači bister potok v regratno seme. Na prodišču svobode puščam razbrazdan spomin. <* * *>
Jutranja zarja ob čaši rose medli v naročju sonca. Z nasmehom vsajam radost med korenine ega. <* * *>
Spreten ples prstov, tipkovnica združuje črke v splet besed. Skozi misli pretakam neizživete sanje.