Mrtva mama mi včasih dihne v uho, da se ji je zahotelo pečenega kruha iz Fajertagove parne pekarne. <* * *>
Odmor v kinu so mi vzeli in biljeterko, ki vonj po borovih iglicah špricne v dvorano. <* * *>
Pri Mercatorju nimajo Kalodonta z okusom šumskih jagoda - zato ta moj zobobol in ves zobni kamen. <* * *>
Mara iz Svečine mi željo iz oči prebere - Divko in Projo mi skuha. <* * *>
Brez Hoffmanovih kapljic ne bo nikoli konca tej teži v mojem drobovju. <* * *>
Vampe naj mi preneso, vanje bom žemljo kot hostjo namakala. <* * *>
Malinovca in napolitank mi na odejo prinesi, ko pod hruško v senco ležem. <* * *>
Joda bi si nakapala na prasko - da bi po koži zaoral z žolto sledjo. <* * *>
Cigaret s filtrom ne pušča na ustnicah mrvic tobaka, ki bi jih zamišljeno s palcem odstranila. <* * *>
Na divan se zleknem, da utrujenost z gležnjev odkapne. Zdaj naj mi Jelka Cvetežar zapoje. <* * *>
Ta ocvrti piščanec, ki počasi papir masti, bi mi teknil le pred Železničarsko kočo na Pohorju. <* * *>
Ne nagibam se več skozi okno vagona. Vožnja je brez tveganja. Lokomotiva ne meče isker. <* * *>
Ko si dež nad Gosposko zadnji koder odcedi se spomni Frančeka z marelo. <* * *>
V nedeljo angel z mojim očetom na radio prifrči. »Še pomnite tovariši?« bi rad poslušal. <* * *>
To lakoto, ki me na severu pesti uteši le šunkarica na enotnem kruhu.
Rečem si: Branka in Janez nista na počitnicah. Ne bo ju več nazaj. <* * *>
Na Bertinem grobu okrogli kančki. Rečem si, nikoli si več biserne ogrlice ne nadene. <* * *>
Pavle se nikoli več ne bo predme s črnim kolesom zapeljal. Nikoli več, si moram reči. <* * *>
Jeseni si rečem: teta iz Svete Marjete ne vkuhava več sliv in marelic. <* * *>
Pikaste kopalke lahko mirno pozabim, nase jih več ne spravim, si to poletje rečem. <* * *>
Zadihana več ne poležem pšenice po veselici za vasjo, nikoli več, si rečem. <* * *>
Na tej poti so me že tolikokrat videli, morali bi me prepoznati, si rečem. <* * *>
Pri tej hiši se nihče več ne spomni, da si nekoč pri njih vedrila, si rečem. <* * *>
To drevo ti ne ponudi veje, da se mu v krošnjo povzpeš, si moram reči.