Večer odhaja, mlečna megla se gosti. Čudno tiho je. <* * *>
Pogrešam zvoke. Ptice so onemele. Lebdijo sanje <* * *>
Vrtna ograja je vsa zasnežena. Ena sama čipka. <* * *>
Bela drevesa sklanjajo glave, roke. Vetra si žele. <* * *>
Pogrešam pesmi. Kam ste se izgubile? Kot bog sem bila. <* * *>
Zgodnji svit budi. Sanje bežijo v dan, v nemir strahu.
* Pesmi, haiku, iz devetdesetih let. Našel sem jih v arhivu in da ne bi pozabili male otožne gospe, jih objavljam.