HAIKU
Kadar ljubimo,
dobimo moč in krila,
da poletimo.
V sanje zbežim,
kadar zatisnem oči.
Mavrica sreče.
Vijugasta pot.
Na njej čakam na zdravje,
na ravno cesto.
Bom kdaj rešena
spon sedanjosti, boli?
Bom kdaj svobodna?
Preveč samote
nosim v svoji dušu.
Življenje spi.
Preveč je iskanj.
Srečo je vzela noč.
Ne najdem je več.
Rožnati trak neba
se skozi borove veje
ponuja v dan.
Krhka Giselle,
bela lahka perot –
glasba kot zefir.
Noč brez sna kopni.
Turobne reže zore.
Delo me čaka.
Rumeno listje
trga veter z breze.
Drevo je golo.
Življenje zaman
trka na kamro srca.
Ne odpre se več.
Golob je priletel
v svoj stari domek.
Streha je nova.