utrujena kuhinja v hiši sredi rojstnega mesta
možiček med dimniki jo varuje
skozi režo razbitega okna lepi čas
pogled smukne skozenj <* * *>
nebo je mehko v oblakih sten
ukrivljen hrbet s copati boža tla
ženica globoko diha pod težko odejo
izpraznjeno pohištvo šušlja skrivnosti <* * *>
pogled v daljave ostaja v stenah
prežete z zgodovino ohranjajo dostojanstvo
od daleč je slišati vlak <* * *>
omare v kuhinji so utrjene
solnica socialistična skodelica kave
kristal porcelan
radio ena v nedeljo popoldne <* * *>
nekaj izpod podplatov dviga od tal
nemirno ziblje odsev v ogledalu
zamegljen je od sonca in lune
vabi vase miglja s suhim prstom
sto tarkovskih ključev sto vrat
razvezani visijo pod oboki <* * *>
kamnite stopnice vodijo do podstrehe
tudi tam je nekaj tvojega <* * *>
v klet pojde skozi vrata prednikov
oglje se trklja
iz predpasnika drobiž <* * *>
dišijo pečeni piščanci goveja juha
kis na zeleni solati pražen krompir
sladkor z jabolčnega zavitka
diši tišina popoldneva <* * *>
večer pada ugrizne v sočno jabolko z gubo na robu ustnic
diši po rumenem <* * *>
vrata so zaprta okna so zaprta
zunaj kričijo krokarji z besedami pod perutmi
letijo preko gradu preko barja
od daleč je slišati žabji glas
kdaj bo razpadel ta kamen? kod bo posedal njegov prah?
komu pripovedi? kolikokrat že? <* * *>
v sobi sredi ljubljane so ceste navpično
na rudnik <* * *>
dež bo opral pustne obraze
reža na oknu bo ostala
ugasni televizor ugasni radio
v novem domu se stalno živi