Papir: A4 A5 Nazaj na številko 95 V oknu za tiskanje izberite tiskalnik ali »Shrani kot PDF«. Vsak prispevek se začne na novi strani.
LOCUTIO
Prva slovenska literarna on-line revija
951. december 2016 · Letnik XIX

Arabska kaligrafija

Arabska kaligrafija

Arabska kaligrafija.

V ZAVETJU BESEDE 2016

Zbornik literarnega srečanja starejših avtorjev

Kazalo

  1. Razpisi -• V zavetju besede 2016
  2. Marjan PungartnikPisati pomeni živeti
  3. Angela FujsBudna s svitom
  4. Jana KolaričSonetje jeze
  5. Dušan KuzmaSatira si pot utira
  6. Zlatka LevstekZnanilka pomladi
  7. Dare LikarKamnito srce
  8. Tatjana PlevnikPozno cvetoča roža
  9. Lidija PolakStopiš na prste
  10. Melita VidovičSlika Doriane Grey
  11. Feliks Srečko KlemencPrijatelja in dobra riba
  12. Regijsko srečanje za Celjsko in Koroško
  13. Barbara KorunModrosti življenja
  14. Dare GozdnikarGledam drevo
  15. Regijsko srečanje za Gorenjsko
  16. mag. Gabrijela BabnikOd intimnih razmerij do suspenza
  17. Uroš BrankovičMoj ljubi je moder
  18. Mira SmrkoljČudna raslinaBiserčki haikujev
  19. Milena Sušnik FalleVsekrog
  20. Regijsko srečanje za osrednjo Slovenijo
  21. dr. David BedračTo je raziskovanje meja
  22. Rozka SajePredsednik in filozof
  23. Alenka TaštanoskaKo pride žužek
  24. Regijsko srečanje za severovzhodno Slovenijo
  25. Milan VincetičV zavetju besede
  26. Ljiljana KlemenčičPred tem, zaradi zavetja besed
  27. Štefka BoharPismo
  28. Pavlina PogorevcSrce zgradbe
  29. Marija ŠedivyV zavetju sive
  30. Marjan TinevIzgubiti
  31. Regijsko srečanje za Primorsko
  32. dr. David BandeljRefleksija o primorskih seniorjih
  33. Andrejka JerebČas twista
  34. Vesna ŠareSredi obraza, sredi srca
  35. Regijsko srečanje za Belo krajino in Posavje
  36. Marjanca KočevarO ritmu, rimi in metafori
  37. Tanja MencinTjulenj
  38. Marinka M. MikličMala črna delavka
  39. Rezka PovšeKlopce v drevoredu
  40. Dragomila ŠeškoV naročje bi ti nasula vrtnic
  41. Ivana VatovecZgodbe o času in ljudehAleksandra
  42. Berta Bojetu

V ZAVETJU BESEDE 2016

Razpisi -

Letošnji zbornik in državno srečanje sta posvečena spominu na pisateljico Berto Bojetu ob njeni 70. obletnici rojstva.

18. novembra 2016 je bilo v Karanteni, kjer je sedež mariborske območne izpostave Javnega sklada Republike Slovenije za kulturne dejavnosti, državno srečanje starejših avtorjev. K sodelovanju je bilo povabljenih osem avtorjev, ki jih je na osnovi predlogov selektorjev na šestih regionalnih srečanjih (Rečica ob Savinji, Žirovnica, Vrhnika, Maribor, Divača in Metlika) izbral letošnji državni selektor Marjan Pungartnik: Angelca Fujs (Maribor), Jana Kolarič (Ljubljana), Dušan Kuzma, (Maribor), Zlatka Levstek (Radomlje), Dare Likar (Idrija), Tatjana Plevnik (Ljubljana), Lidija Polak (Prevalje), Melita Vidovič (Maribor) in Srečko Klemenc (Bistrica ob Dravi), spremljevalni avtor. Izvedli so delavnico »Od skice do končnega besedila«, v kateri je Marjan Pungartnik najprej spregovoril o Berti Bojetu, od katere rojstva je preteklo letos s 70 let, in potem na gradivu sodelujočih avtorjev prikazal različne postopke obdelave besedil za haiku, poezijo, aforizme in kratko prozo.

Goran Gluvić, vodja žirije razpisa za najboljšo samozaložniško knjigo (druga dva sta bila Barbara Rigler in Marjan Pungartnik) je v popoldanskem delu srečanja na okrogli mizi o založništvu »Založeno. Samozaloženo« predstavil odločitev, da nagrado za samozaložniške knjige v letu 2015 prejme zbirka kratkih zgodb »Rezila pod listnato odejo« Melite Vidovič. Okroglo mizo je vodila Barbara Rigler, sodelovali pa so še Goran Gluvić, Marjan Pungartnik in Melita Vidovič, razpravljali pa soo različnih vidikih samozaložništva. Delavnice in okrogle mize se je udeležilo tudi nekaj zainteresiranih avtorjev.

Literarni večer udeležencev državnega srečanja Literarni hiši Maribor ob 19. uri se je pričel tako, da je Petra Bauman prebrala nekaj odlomkov iz del Berte Bojetu. Nastopili so Angelca Fujs, Jana Kolarič, Dušan Kuzma, Dare Likar, Lidija Polak in Melita Vidovič. Marjan Pungartnik spregovoril o Berti Bojetu. Udeležencem je ob koncu podelila priznanje zastopnica Javnega sklada Republike Slovenije za kulturne dejavnosti Marjeta Turk, Goran Gluvić pa je Meliti Vidovič podelil priznanje za najboljšo samozaložniško knjigo v letu 2015.

PISATI POMENI ŽIVETI

Marjan Pungartnikr. 1948

Letos teče dvajseto leto, odkar smo junija v Mariboru organizirali prvo regionalno srečanje starejših avtorjev, takrat še v okviru Zveze kulturnih društev Mariboru, pozneje pa že v okviru Javnega sklada za ljubiteljske kulturne dejavnosti, današnjega Javnega sklada za kulturne dejavnosti. Udeležilo se ga je petindvajset avtorjev iz severovzhodne Slovenije, kar je bilo za začetek čisto dovolj. Takrat so nam govorili, da literarno izobraževanje starejših nima smisla, ker da »starih volov na nove poti ne morete navaditi«, in da je dragoceno tisto, »kar napiše neuka ljudska roka«. Res je bilo treba marsikaj zgraditi na novo, predvsem pedagogiko dela s starejšimi, »seniorji«, kot smo jim rekli takrat. Pozneje je ta program prevzel tudi Sklad in počasi smo »pokrili« vso Slovenijo. Posebej sem ponosen, da smo po desetih letih po številu udeležencev »premagali« srečanja mlajših avtorjev, ki so bili zastava literarnega izobraževanja. Ni šlo za tekmovanje, saj menim, da pri starejših le pobiramo sadove nekdanjega izobraževalnega sistema in novih časov, ko si je treba v mnogočem pomagati sam. Niso nam bile cilj samo knjige, ampak celotna lestvica literarne dejavnosti – od nastopov do sodelovanja na natečajih, objavljanja v literarnih in drugih revijah, predvsem pa izobraževanja. Lahko rečemo, da smo opravili pomembno delo emancipacije prevsem starejših avtorjev, saj smo odpravili predsodke, da gre samo za »stare babe«, kot so letele puščice iz krogov pravoverne, vzvišene, »profesionalne« literature. Seveda nismo bili pri tem sami, saj je neodvisno potekala tudi dejavnost v društvih upokojencev – bilo bi krivično, če ne bi ob tem omenili tudi požrtvovalnega Zmaga Rafolta, ki je peljal svojo barko po svoje.

V teh prizadevanjih je dozorevala ta pedagogika literarnega dela s starejšimi. Kar sem delal z njimi, sem se trudil, da nisem učil normativne poetike, ampak pisanje skozi branje in spoznavanje literarnih postopkov. Vsaj jaz sem se trudil, da bi pisanje spoznavali od znotraj, skozi nastajanje, skozi zgodbo, siže, oblikovanje oseb, konflikta, vlogo dialoga, scene … pri prozi in se pri poeziji oddaljili od oponašanja, klišejskih tem in postopkov. Da bi se poslušali in ne predvsem to, da bi jih poslušali drugi.

A tudi učiti se je bilo treba, predvsem dela z računalnikom, uporabe medmrežja, elektronske pošte, vsega tistega, kar je danes samoumevno za mlade.

Ko smo začenjali, so bili v večini pesniki in pesnice, pisali so spominsko in folklorno prozo, sem in tja tudi kakšen drugi žanr. Prav zaradi tega sem vesel, da so se začeli avtorji preizkušati tudi v drugih žanrih, da smo se prav razcveteli s haikujevskim pesništvom, da so nastale prve zbirke kratkih zgodb, ki se lahko enakovredno kosajo s priznanimi in uveljavljenimi pisci. Mislim, da je prav kratka zgodba preizkusni kamen ustvarjalne moči.

Ta kratek uvod je bil potreben zato, ker ni tako samoumevno, da so starejši avtorji enakovreden del literarnega ustvarjanja. Da so, kažejo uspehi številnih avtorjev iz tega kroga na natečajih in tekmovanjih, med drugim tudi na turnirjih. Predvsem me veseli, da so mnoge med njimi mlajši avtorji sprejeli medse in da so nastala številna medgeneracijska prijateljstva.

Letos sem imel prvič možnost pogledati to, kar so izbrali selektorji po regionalnih srečanjih in precej napora je bilo potrebnega, da se »dvignem« nad vse in izberem med njimi osem finalistov. V moji naravi je, da so izbrani vsi, ki pišejo, a kaj ko tako ne gre. Zaradi tega sem se trudil med sedemindvajsetimi avtorji, ki so jih regionalni selektorji izbrali, najti zanimive sogovornike za finalno srečanje. Že dolgo govorim, da naj bi osebna srečanja, ki so tudi z vidika stroškov najdražja, prihranili za to, da se ljudje med seboj spoznajo, se pogovorijo in povedo svoje izkušnje s pisanjem, da pa je mogoče veliko izobraževanja izpeljati po za to oblikovanih spletnih družbenih omrežij. Spletne delavnice so zelo učinkovite, ker je treba tudi pisati, pisanje pa zajema v glavnem analizo in vrednotenje. V tak način dela lahko vključujemo veliko večji krog avtorjev in predlagam, da se Javni sklad za kulturne dejavnosti resno loti ustvarjanja »infrastrukture« za to. Tako je jasno, da je finalni izbor na koncu koncev krivičen, a nekaj popravlja tudi ta zbornik. Med predlaganimi je štirinajst pesnikov, dvanajst prozaistov in en aforist. Slednjega sem vesel zaradi tega, ker mislim, da bomo – podobno, kot se je to zgodilo s haikuji – sprožili pisanje aforizmov tudi pri drugih.

Vmes sem dobil tudi nalogo izbiranja najboljše samozaložniške knjige. Avtorji se z izborom finalistov kar pokrivajo. Veselim se pogovora o samozaložniških knjigah, ker je bilo doslej zelo malo govora o tem, kako se oblikuje knjiga – doslej je bilo pomembno predvsem to, da izide. Ej, ni čisto tako.

Veseli me, da toliko ljudi živi z literaturo.

Pripis: Ko urejam ta zbornik za Locutio, ne morem mimo pripombe, da nekateri ne spoštujejo tradicije zapisa poezije in jo postavljajo na stran sredinsko. Kakor da nikoli niso imeli v rokah pesniške zbirke in nimajo občutka, da mora pesem biti smiselna tudi oblikovno. Upam, da bodo tudi pesniki uvideli, kako pomemben je levi rob pesmi, od katerega se lahko tudi oddaljimo, ne moremo pa ga izničiti. To je znamenje diletantizma, ki ga je treba vedno znova zavračati. Če računalnik to zna, še ne pomeni, da je to tudi prav.

BUDNA S SVITOM

Angela Fujs

Peketanje konja
me prebudi iz spanca
ob prvem svitu.


Vonjam cvetove
dišeče akacije.
Sonce je daleč.


Kužek se ustavi,
hitro dvigne nogico,
lužico spusti.


Drevo na bregu
s suhimi vejami.
Ranilo oko.


Lisica kradla
kokoši iz kurnika.
Kmetica joče.


Dež in sivina.
Razmočene pešpoti.
Čevlji so blatni.


Češnjevi cvetovi
privabijo čebele.
Medeni darovi.


Lilije cveto
v ograjenem vrtu.
Omamna lepota.


Odhajam iz
ilovnatih bregač.
Bron bije slovo.


Šumenje slapa
udarja ob skalo.
Odmev je grenak.


Ujeta vešča
v mreži pajčevine,
lovi zadnji dih.


Plavam med čermi
v nežnem valovanju.
Ribe plešejo.


Sam v množici
iščem tvojo toplo dlan.
Hvaležen spomin.


Rdeče vrtnice
cvetijo na vrtu.
Paša za oči.


Igrivi metulji
na cvetočem travniku,
polepšajo mi dan.


Nežni šum valov.
Galeb jadra pod nebom.
Ladja odpluje.


Topel večer.
Sončni zaton v morju.
Hladna postelja.


Ded občuduje
valovanje morja.
Siv dim iz pipe.


Palma šelesti
v poletnem vetru.
Dež pomirja.


Rosa na travi.
Gosenica na cvetu.
Srkam prvi čaj.


Diši po soli.
V vodi ni kopalcev.
Sledi v pesku.


Vrnitev lastovk
v svoje staro gnezdo.
Netopir préži.


Nad oknom
ščebetajo lastovice.
Jutranji pozdrav!


V sončnem jutru,
gledam svojo senco.
Pestujem jesen.


V hladno jesen
senco meče stari hrast.
Lebdim v meglo.


Ugasnem luč.
Povezujem spomine spanec
poljubi oči.


Stoletno lipo,
skrivnostno ziblje veter.
Bela tišina.


Širna planota.
Brez vrat, polomljen bivak.
Nahrbtnik na travi.


Po gozdni stezi
traktor prevaža hlode.
Povožen kuščar.


Budna s svitom.
Po sosedovem zidu
drse sončni žarki.


Upognjen starec
natoči čisto vodo.
Vonj kav žgečka nos.


Jutranji sprehod.
Plešo skriva pred pogledi.
Senca klobuka.

SONETJE JEZE

Jana Kolarič

ANGEL NA OBREŽJU, sonet

Igrat« bi morala se z žogo, s punčko,
lovit« metulje in nabirat« rože,
živahna, zdravo zagorele kože,
in ne bit« utopljeni del begunčkov.

Zajoče vsak, ki vnuka ima al« vnučko,
ob sliki izgubljenega življenja,
al« vsaj začuti cmok sramu, ihtenja …
Na mrtvih dan prižgi še zanjo lučko!

Sramot smo morja priča na medmrežju …
Morjé sramú, ki buta ob obale,
sprejelo jo je v svoje mehke vale.

Preveč je smrt otroka na obrežju …
Namesto da bi spala varno, srečno,
zaspala je kot angel. In za večno.

BODEČA PAJČEVINA, DA BO VARNA DOMOVINA?, sonet

Preží pajkulja sred« bodeče žice …
Ozemlje straži ali čaka muhe?
Ukrepala bo strogo, brez potuhe,
naj grozo okrepijo še bodice!

Napetost klavstrofobična narašča,
sovraštva idealno je gojišče
do vseh, ki iščejo pribežališče,
sočutje tone, zloba se razrašča …

Pozablja se begunske korenine
(premnog je ded pregnan bil »z domovine,
vsi imamo gen izgnanske bolečine),

besedam zla darujejo se »lajki«.
Počnejo vlade, kar jim v glavo šine,
ker vladajo nam pajkovke in pajki!

BODIMO MOST!, sonet

Odhajajo v obljubljeno deželo,
saj to edina je beguncem možnost,
da se za silo rešijo v prihodnost,
zato pa Kura v gubah ima čelo.

Po teve kažejo nam ljudske mase,
potisnjene v ponižanje, trpljenje,
ki v culah nosijo vse premoženje …
Smo zmedeni … Vrnitev v stare čase?

Pomagajmo! Ne mislimo le nase, na to,
kako se zmanjšajo kvadrati,
če z njimi bi delili stanovanje …!

V sorodu vendar smo, človeške rase!
In ti ljudje so naše sestre, brati,
le da jim vojna je ukradla sanje.

BODEČI IN ERJAVEČI KAHEL, medvedje repati sonet

Kurjáni res ne maramo ograje,
če brez pridržkov smemo pač verjeti
opravljeni, objavljeni anketi;
Umetnost z vel«kim U imamo raje,

saj ta iz nas je naredila nac’jo
in sveti sta nam slika in beseda …
Minister Kahla tega se zaveda,
bo folku dal izvirno inštalac’jo:

nad šeststo kilometrov lepe žice,
visoko sporočilne in bodeče,
ki risala bo plemenito lice.

Postavljanje mogoče bo boleče,
a vir bo naše varnosti in sreče.
Kdo ne želi si tac’ga spomenika:

’Z letala vidna bo njegova slika!
»Auč-art« bo funkcionirala še bolje,
če vmes se dá še kakšno minsko polje!

CARINA, sonet

Not« spuščamo jih kar s tekočim trakom,
vse teče gladko in učinkovito,
pa vendar ne površno. Temeljito!
Sledimo vsem predpisanim korakom:

tu en je birokrat za »prve vtise«,
pa kakšnih šest za druge še aspekte,
eksperte imamo še za dialekte,
se gleda prste, vzame se odtise …

Čez rentgen tudi grejo – kot prtljaga,
pofotka se jih in izmeri, zvaga,
preveri se jih, če so zdravi, čisti,

in vljudno vpraša: »A ste teroristi?«
Da ljudstvo bi nestrpno zid podrlo?
Kar brez skrbi, saj nismo ozko grlo!

ČETRT MILIJONA, sonet

Četrt mil›jona src je šlo čez Kuro,
src, polnih hrepenenja, domotožja,
želečih si samo svet brez orožja,
kjer mesta ni za zlobo in torturo.
Kurjáne razdelila so na dvoje:
čutili eni z njimi so sočutje,
poskusili jim zboljšati počutje …,
a drugi mleli le strahove svoje,
se zgražali, zakaj ne grejo v boje,
obsojali, ker »šli so v avanturo«,
postavljali ovire in ograje …
Četrt mil›jona src je šlo čez Kuro,
četrt mil«jona src že proč odšlo je …
Odšli so proč, gotovo v boljše kraje.

SOBOTA ŠENČURJA SRAMOTA JE KURJA, sonet

Kar dosti se jih zbralo je v Šenčurju,
ki vzklikali so »domoljubna« gesla,
kazáli, da so omejena tesla,
in sramotili domovino kurjo.

Na šibke so se spravili, ranljive!
Slabó razumejo vse krizne vzroke,
valijo jih na sirijske – otroke!
Pa oblasti so naše krize krive!

Minila je »protestniška« sobota …
Zdi dvajset evrov se jim grozna vsota –
denar, porabljen pri otrok oskrbi.

A zdi se jim normalno, ne pomota,
ko vlado srak prenašajo na grbi!
Za Kuro je tak naci-folk sramota!

KRANJ, ODPRTO MESTO
(GOVORI PREDSTAVNIK STARŠEV, NAC I. KURJAN), sonet

Ej, Kranj je mesto narodno zavedno!
Ravnalo je bolj kot doslej ažurno,
odzvalo se nemudoma in burno;
zavladalo tu stanje je obsedno.

Da v Dom bi namestili nam begunce,
četudi mladoletne še, dijake?!
Ni govora! Odstranit« te divjake,
vznemirjali bi naše fante, punce,

še sploh, ker ne razumejo slovensko
in ne vedo, kaj »škrt« je po gorenjsko.
In naši ne bi marali več v šolo,

že itak mi jih silimo med knjige …
Najstrožjo tu zahtevamo kontrolo!
Smo rekli STOP! Močnó držimo – fige!

NE, NE V LOGATEC, BRATEC!
(GOVORI DOMOLJUB PRIJATELJ), sonet

Da semkaj naselili bi družine?!
Si izmislil to peklenski je rogatec?
V Ljubljano dajte jih, zakaj v Logatec?
Umaknite iz naše jih bližine!

Odrekli ne bi kakšni se tovarni,
če dájala bi delo nam in plače,
a s prišleki docela je drugače,
za mir in blagor so zelo nevarni:

je znano, da so leglo teroristov!
Ste sploh pomislili na varovanje,
ko v mali Kuri bo obsedno stanje

in itak že nam manjka policistov?
Možgane prat« nam en možak se trudi:
domov odpelje naj si sam jih tudi!

BEGUNCI – DRUG POGLED, sonet

Če nimaš reči dobrega, raj’ molči!
Si v koži tega, ki na varno roma,
v sovražnih krajih, daleč proč od doma?
Po teh, ki so na tleh, ni častno tolči!

Prispeli so na neko tujo mejo,
nerazumljêni, od povsod pregnani,
bogovi in ljudje so tod neznani,
želé si le, da čim prej dalje grejo,

v svet boljši, stran od kritične Kokoške.
Nihče jih ne povabi v svoje hiše,
v zameno za zasilen krov, odejo,

dva deci mleka v boju z mrazom, žejo,
tu policaj pod nujno jih popiše.
Ne ganejo jih tod oči otroške …

SATIRA SI POT UTIRA

Dušan Kuzma

S(p)odobnost je lahko nekomu konflikt.


Smeh je zdrav, jok (o)zdravi.


Podoknica je bila neuslišana – prisegala je samo na rock and roll.


Politična razhajanja so si lahko zelo blizu.


Diplomatska nota bi morala med drugim posedovati tudi politično virtuoznost.


Predvolilni napev je lahko hit leta.


Kariera je nekaterim tako daleč kot druga era.


Nima vsak prepotentnež tudi dobrega potenciala.


Prekratek predgovor, se malo krajši govor.


Ko beseda najlepše teče, se rado zareče.


Začetne napake se izkažejo v končnicah.


Vzpon spremljajo bliskavice, zaton ognjemeti.


Varčnost je odlika, ki je ne kaže zapraviti.


Verjel je vanjo, ker ji je lahko lagal.


Najbolj pikantne so neslane šale.


Zmogel je samo toliko, koliko je moral.


Dober ovaduh je kot duh.


Boniteta je zelo prijazna teta.


Kdor ima zadržke do uspehov, je lenuh,


Po usodnem da se je znašel v pristnem totalitarizmu.


Ne odpušča je Bog, odpuščajo tudi podjetja.


Provizija je marsikomu večna vizija.


Njene skrivnostne oči so mi vse povedale.


Smeh ni greh, če pa kdo greši, ni – smeh.


Preživel je seksualno revolucijo, v zakonskem jarmu pa omagal.


Zelena zavist vidi vse pisano.


Ključno vprašanje: posel ali osel.


Tudi najbolj spodobni so lahko hudobni.


Bal se je prihodnosti in obtičal v preteklosti.


Najlepše darilo ji je podaril obdarjeni.


Presežni delavci prestižu niso ovira.


V socializmu so bili časi svinčeni, v kapitalizmu so težki.


Življenje je najboljša šola, a brez popravnih izpitov.


Odločilno besedo so imeli neodločni.


Kdor išče ta najde – luknje v zakonih, Dober stilist nima stila.


Preveč sam sebi všečen, nebo prav srečen.


Dober vtis je lahko ponatis.


Poslovnik je nemalokrat oslovnik.


Hvala za nepozornost – je rekel tat.


Utvara je lahko prevara.


Ko zadeva zastara, se nekateri pomladijo.


Skupil jo je, ko so ga kupili.


Smeh je zdrav. Torej: spremljajte politiko!


Politične cvetke imajo idealno klimo.


Kreativni delajo samo pravilne napake.


Primitivni vzvodi lahko visoko sežejo.


Najožji aspekt pogleda ima širokoustnež.


V težki situaciji je (ne)prijatelj zagotovo blizu.


Ničvrednež ne kaže bogastva.


Prišli so skozi šivankino uho in jih zašili.


Sovražnikov ni imel, samo neiskrene prijatelje.


Ima svoj čar, le kdo dobi ga v dar.


Skopuh in napuh sta si blizu.


Med naduteži ne bo najti aduta.


Povzpetnik spretno koristi (ne)umnosti rivalov.


Zadnji krik mode je vse preglasil.


Ko se mnenja krešejo je nevarnost samovžiga.


Nepravilno opredeljen, je kaj hitro lahko izgubljen.


V šali se ne vidim, je rekel satirik.


Zanimiva barva glasu še ne zagotavlja barvite kariere.


Na politični šahovnici si vsak domišlja, da je velemojster.


Vsaka ideologija ima več p(l)asti.


Mlada luna med sijočimi zvezdami prebudi stare romance.


Zanimivejše je spoznanje z neznanko na ulici kot pa v matematiki.


Priden lenuh zaviha rokave samo v brezdelju.


Samo poveličevanje brez argumentov se konča na nizki ravni.


Vsak roman življenja odstre zadnjo stran.


Zmikavt je tudi nekaj ekologa.


Kar je preveč opevano, bo hitro razglašeno.


Ko si na konju, opusti konjak.


Če v poslu zamočiš, bo sušno.


Tudi nenaličen obraz je lahko prikrita maska.


Grafit na steni je le nemoralni profit.


Ni vsakdo, ki minimizira, aforist.


Nemalokateremu vojaku na fronti je mrtvi kot rešil življenje.


Vse nekdaj vladavine postanejo skomine.


Imel je lepši osebni dokument kot pa osebnost.


Bilo je zelo dramatično, vse do mat poteze.


Enoumju je že dvojina preveč.


Ljubezen, v katero je zares verjel, je bila samo Afrodita.


Posel mora cveteti, pa ne samo na pomlad.


Stara modrost je večna mladost.


Živeti dolgočasno življenje je kraja časa samemu sebi.


Večni iluzionist bo na koncu le še zijal.


Ni vsak, ki je glamurozen – glumač.


Spretnež ovrednoti tudi narejene zmote za svoj žep.


Premostitveni kredit je bližnjica, ki pelje pod most.


Nič zagrenjen bo morda njen.


Eni preslišijo, da lažje prelisičijo.


Tudi konservativcem poteče rok trajanja.


Je tudi Vsemogočnemu božje poti krojila usoda?


V slabi luči so ga prikazali v najlepšem sijaju.


Politolog je lahko tog in si domišlja, da je sam Bog.


Rad bi pil vince pa ni bil Vincet.


Konflikti besedi laž in resnica sta tajni zaveznici.


Zadeva je bila kaotična in bila na koncu bolj rašena kot pa rešena.


V matematiki se rado zalomi pri ulomku.


Pomežik je nekaterim že ljubezen na prvi pogled.


Romantičen samovžig: poblisk njegovih oči ujame njen iskriv pogled in …


Življenje v raju lahko o(ne)sreči?


Satira si poti utira, da bi opozorila.


Nalil sem si čistega vina, toda efekt le manj bister pogled.


Najizvirnejše so samodejne ideje.


Pri utaji davkov je huda konkurenca: kdo bo več?


Pisal je izvirne plagiate, ampak samo neznanih avtorjev.


Poštene goljufije je najtežje postaviti na laž.


Politika ima vedno glavno vlogo. Zaslužila bi si vsaj nominacijo.

ZNANILKA POMLADI

Zlatka Levstek1944–2020

sem vzklila
v zgodnjo pomlad
še zelena
sem vzbrstela
v mlado sonce
močno rumena
sem vzcvetela
v tvoj pogled
rdeča sredi poletja
zdaj venim
zlata v jesen
zimi naproti


si vzklila
rumena narcisa
med rdeče tulipane
si vzklila
drugačna zaničevana
v napoto
si rekla
takšna pač sem
znanilka pomladi
in si ostala


smela sem
odnesti svoje črne misli
na samotno plažo
smela sem
gola zabresti v razigrane valove
se prepustiti mokremu objemu
smela sem
leže na gladki skali
osvajati nedolžno sonce
nahraniti lačne galebe
da bi osvobojena
odkorakala
v svoj navadni
vsakdan


moj talisman je smeh
odpira sončna vrata
mehča oglate misli
plete prijatelje
na krilih smeha
letim k soncu


si počival
na ležalniku na obrežju
v brezskrbni senci
si opazoval
bele oblake lahkotno
so polzeli po modrini
si se umiril
pripravil na ponovno
srečanje z življenjem


si videl
kako sinhrono
se premikajo prsti
po vitkih strunah
si slišal
kako ubrano se prelivajo
mogočni zvoki
razigranih citer
si doživel
kako dobrohotno
se odpira duša
sprejema dar


v žarečem pogledu
odsev sanj in želja
v modrini oči
vonji barve objemi slast
drug drugemu sonce
slepa za svet
in vesolje


pletem pregrinjalo
iz dolge niti bližine
grelo naju bo
ko bo toplota dvojine
le sladek spomin
in si bova blizu


šum nemega valovanja
nežno pivkanje
zaljubljenih galebov
omamni vonj mirte žajblja
brezskrbni sprehodi v dvoje
po mivki po mokrem skalovju
v bližini morja
zmirjena


ob hiši pohojena trava
nekdo še živi tu
nalahno potrkam
zlomljeni glas sprašuje
kdo je
vrata se odpro
vonj samote udari vame


samota
v kotu izbe ždi
lačna tujega kruha
v kot zalučam smeh
da izpuhti

KAMNITO SRCE

Dare Likarr. 1965

Jasno je postalo, da se v kovačiji pripravljajo hude stvari. Spet! Marinko se je že večkrat spraševal zanimivo, celo nekoliko zabavno vprašanje. Ali imajo ti tipi sploh kadarkoli v prihodnosti priti pred ljudi in prinesti kakršnokoli dobro novico, obvestilo o neki spremembi, ki bi bila pozitivna, ki bi se je ljudje razveselili? Že dolgo časa mu je to rojilo po glavi, pa ni bilo nič. Vse bolj so tako vodilni kot mali šefi, vključno s Flaviom, njegovim neposrednim nadrejenim, stvari vedno na nek način zaostrovali. Spominjali so ga na butaste oficirje iz jugoarmije, ki so vedno robantili, da je sicer morda res že malo bolje, ampak je treba stanje še izboljšati. Vedno isto in enako!

Ampak tokrat je bilo čutiti, da gre za še bolj dramatično dogajanje. Šlo je za tako imenovano racionalizacijo. No, dobro, ta je potekala že zelo dolgo časa, tokrat pa je bilo mišljeno bolj konkretno ukrepanje. Hitro so se kovači, ženske za trakovi, čistilke, vratarji in kuharji zavedeli, kaj to v resnici pomeni. Mehko, premišljeno, načrtovano in še marsikateri pridevnik je samo olepševal za marsikoga nerazumljivo kruto dejstvo, da se ga želijo znebiti. Tudi tega Marinko ni mogel razumeti, kako racionalizacija vedno pomeni zgolj in samo to. Zmanjševanje, odpuščanje, propadanje. Pa če bi že poskusil dojeti, da je kaj od tega potrebno, nikakor ni mogel sprejeti dejstva, da po takšni, v njegovih očeh uničevalni akciji, nekdo oznani, da je bilo vse skupaj uspešno, da so dosegli načrtovani rezultat in si povrh vsega še izplača obilno nagrado.

»Naj zastopi to, kdor more in hoče!« je kdaj momljal sam pri sebi.

Posebno stanje je zahtevalo tudi posebne postopke. Hitro je završalo med delavci, da naj bi prišel človek od zunaj. Tisti, ki bo opravil umazan posel, so govorili ali pa ga celo imenovali rabelj, eksekutor. Kar oster besednjak, je treba priznati, po drugi strani pa blizu resnice. Naša kovačija je majhna fabrika v majhnem kraju. Vsi se poznajo. Poznajo se otroci delavcev in direktorjev, nekateri so sošolci, ljudje so po šihtu sosedi in se srečujejo vsak dan v svojih soseskah, se pozdravljajo in pomodrujejo o kakšni aktualni, nevtralni, običajno zanje zelo nepomembni novici. Vsi so poznali zgodbo prejšnjega kadrovskega, ki je psihično zbolel zaradi svojega dela. Že tako zelo nervozen možakar je moral takrat, pred leti prekiniti pogodbo z nekaj mladimi delavci, vmes je bil cel njegov mrzli nečak … in potem ga je poleg tega, da ga je celo mestece gledalo kot vojnega zločinca, še žlahta ribala, dokler se mu ni stemnilo pred očmi in je pristal v ustanovi.

Ko je eksekutor prišel v fabriko, bil je ravno čas malice, sredi dopoldneva, in so dedci sedeli na klopeh pred tovarno in se greli na jutranjem soncu, nekateri so žvečili sendviče, drugi kadili, tretji modrovali pa tudi kinkal je tu in tam kakšen, je bil to zagotovo dogodek in pol. Delavci so ob prihodu preprosto onemeli. Zastali so jim v ustih na pol prežvečeni grižljaji in čiki so jim obviseli na ustnicah. Klepetulje so izjemoma utihnile sredi besed in vsi so nemo gledali edinstven in predvsem nepričakovan prizor.

Bogve kaj točno so ljudje pričakovali. Nabildanega, mrkogledega, črnolasega ali obritoglavega tipa, ki bi spominjal na efbiajevca iz ameriških filmov. Človeka, ki bi nagnal strah v kosti že prej, kot bi spregovoril kakršnokoli besedo, da ne govorimo o učinkih njegovih svaril, groženj in kritik! Na parkirišču se je namesto črnega terenca z zatemnjenimi šipami nerodno parkirala stara Citroenova kripa. Napol čez črto, močno postrani in meter pred zidom. Kljub zadostni varnostni razdalji pa se je avtek sunkovito ustavil, se še malo zazibal in se končno tresoče umiril.

Še vedno začudeni in nemi so delavci opazovali dogajanje, in če so bili še maloprej presenečeni, potem je bila pojava, ki se je spravila iz vozila, res več kot le pika na i. Starka! Ja, res, starejša, verjetno kar nekaj čez sedemdeset let stara gospa se je vzravnala ob svojem neuglednem vozilcu in ošabno pogledovala okoli sebe. S svojim starinskim plaščem, nabrano bluzo, krznenim ovratnikom in visoko natupirano frizuro je bila, kot bi jo vzel iz nekega drugega časa in jo postavil v današnji dan. Nenaravno rdeče pobarvano lasišče z izdatnim sivim narastkom, ostre poteze, poudarjene šminke so delale njeno pojavo skoraj bizarno. Kot jagoda na torti je celo pojavo krasilo še nekaj, česar kovači in drugi delavci niso bili prav zelo vajeni. Gospa je na svoj obisk prinesla s sabo spremljevalca. Malo, kuštrasto, snežno belo ščene je pestovala v naročju in žival je dajala vtis, da je ravno tako vzvišena in da enako ignorira vse prisotne kot gospodarica.

Ja, če nenavadna eksekutorka ne bi bila povezana z domnevno tako hudimi ukrepi, bi se marsikomu zdela smešna. Tako pa je kot iz risanke vzeta, postarana »Cruella de Vil« vsa izprsena po generalsko zakorakala čez dvorišče. Mrtvaški mir je spremljal njen korak. Prvi in edini, ki se je skorajžil in se oglasil, je bil, kakopak, Mirče.

»Dan!« je po svoji navadi pretirano otročje pozdravil.

»Dober dan!« je gospa komaj slišno šepnila. Pogleda ni niti slučajno obrnila proti ljudem. Niti za milimeter.

»Pha!« se je nekaj minut pozneje, ko je gospa že izginila za vhodnimi vrati, zaslišalo prvo zmrdovanje!

»A taka babnica nas bo rihtala?!«

Kmalu je zadržane pripombe zamenjal nezadržen krohot, ki so ga sprožile grobe opazke na račun nenavadne pojave gospe zunanje sodelavke, ki bo poskrbela za racionalizacijo, prestukturiranje in še za nekaj reči s težkim imenom.

Ja, takšnega strokovnjaka se pa res ni treba bati, so kovači nedvoumno sklenili ob koncu pavze. Niti sanjalo se jim še ni, kako zelo so se motili.


Minče je stopil skozi vrata in obstal pred gospo tako, kot je vedno stal pred vsakim nadrejenim ali pred katerokoli drugo osebo, ki se mu je zdela nekakšna avtoriteta. In to so se mu zdeli skoraj vsi. Vsi, ki so imeli nazive, ki so domnevno imeli veliko znanja, zagotovo pa je imel za zelo pomembnega, skorajda strašnega, vsakega, ki ga je lahko pozval v svojo pisarno. Tako je stal pred njo, napol sključen, in pri tem mečkal svojo plavo kapo in s konico čevlja risal majhne, namišljene kroge po podu pred sabo.

»Sedite, gospod Milan!« mu je gospa prijazno, z medenim glasom pokazala na stol. Minče je zmedeno, nerodno sledil njenemu povabilu. Ni bil vajen, da ga kdo tako nagovarja. Kakšen gospod neki? Še po pravem imenu ga že leta ni nihče poklical. Bil je samo Minče.

»Kako zdravje, gospod Milan? Težko je v teh časih, kajne in pri vaših letih?« ženska je zvenela sladkasto, pretirano prijazno. Minče je samo zmedeno prikimaval in odkimaval hkrati.

»Zagotovo se da pomagati, gospod Milan!« Kar ni nehala s tem zanj neobičajnim poimenovanjem. Kar ni ji zmanjkalo prijaznih besed. Ko je začela o tem, da se mu že dolgo godi krivica, da so se ga znebili, da so ga odrinili od pravega dela in mu neupravičeno dodelili metlo in da je nedopustno deležen posmeha namesto primernega odnosa, takrat se je

Minče zmehčal in sprostil. Rekli bi, da ga je ženska imela.

Nikoli ni Minčetu še nihče govoril takšnih stvari. Še sam ni pomislil, da je z njim tako. Pa saj verjetno tudi ni bilo veliko resnice v tem, da bi se mu kaj krivičnega dogajalo. Stvari so se pač odvile na takšen način. Njegovega osebnega propadanja, občasnih težav z alkoholom, njegovega šibkega zdravja zaradi načina življenja, ničesar od tega niso bili krivi drugi. V nekem drugem času so pač našli za takšne »revčke« zasilne rešitve. Takrat je Minče pristal v delavnici kot pomočnik, kot drugi hišnik, pometač. Čistil je dvorišče, pospravljal okoli strojev in tu pa tam pomagal kakšnemu kovaču preložiti težji kos. Zdaj petdesetleten z videzom zgrbljenega starčka je bil že dolgo del kovačije in te si sploh ni dalo predstavljati brez njega. Še manj pa si je, z dobrimi razlogi, sam predstavljal življenje brez nje!

Vendar pa, zdaj ko je poslušal leporečje gospe in vsake toliko pogledal malo kuštrasto snežno belo ščene z iztegnjenim rožnatim jezikom ob njenih nogah, so se mu je v možganih začele neartikulirano, nejasno risati jezne, žalostne misli. Zagotovo so vsi proti njemu, zagotovo. Ali ne govorijo vsi zviška, ali se ne posmehujejo vedno, ko pripomni kaj v debatah ob pavzah?

»Za naju imam rešitve!« je takrat prešla gospa v drugo fazo napada. Vse sem preštudirala in lahko vam predstavim možnosti. Seveda bo vse vaša odločitev. Vstala je visoka gospa in prišla na njegovo stran mize. Sklonila se je ob njem čez mizo in ga skoraj objela. Preden je razprostrla nekaj papirjev in mu ob neprekinjenem govorjenju kazala na vrstice na papirju, na številke in zneske, predvsem pa na rubriko, kjer je po navadi na papirjih podpis. Niti za en stavek od njenega govorjenja in še manj za karkoli na papirjih se Minčetu ni niti slučajno sanjalo, za kaj gre. Se je pa počutil vse bolje, vse bolj se je vzravnal in vse bolj je v njem rasla neka do tedaj neznana samozavest. Podpisal je vse tri formularje. Skoraj vse hkrati. Odločno in ihtavo.

Gospa se je takrat usedla nazaj na svoj stol, pospravila razprostrte dokumente in vzela v roke telefon. Poklicala je kadrovskega in mu naročila, naj pošlje naslednjega. Takrat je vstala, stopila k oknu in skozi zavese gledala na tovarniško dvorišče. Minče, še vedno butasto nasmejan in evforičen, je še nekaj pripomnil, poskušal še nekaj povprašati, a babnica ni niti trznila več. Kot bi v prostoru zdaj stala neka čisto druga oseba, niti malo podobna prijazni gospe, ki je bila tam še pred nekaj minutami. Zanjo Minče preprosto ni več obstajal, gospod Milan pa še manj. Ko je tisti »naslednji« potrkal na vrata, je lahko samo še ves zmeden zapustil pisarno.


V naslednjih dneh so se pri gospe eksekutorici zvrstili vsi invalidi, vsi delavci s pogodbo za določen čas, vsi, ki so imeli do upokojitve manj kot pet let, in še marsikdo, ki niti ni točno vedel, za kaj gre. Gospa s psičkom je nekatere odpravila tako kot Minčeta, taktično, potuhnjeno, nekatere hladno in brezkompromisno, tretje na kak tretji način. Nikakor pa ni niti za sekundo dajala vtisa, da bi bila negotova, in še manj, da bi jo karkoli čustveno prizadelo. »Srce ti je kamen!« so začeli po naslovu stare popevke poimenovati neprijetno žensko. Popevali in požvižgavali so melodijo med stroji in na dvorišču. Ampak vedno je nastala smrtna tišina, vedno so utihnili vsi do zadnjega, ko se je s svojim belim psičkom tudi v resnici pojavila med njimi.

»Kaj ste podpisali, kaj ste izjavili?!« je običajno paničen, rdečeličen in razmršen pridivjal v proizvodnjo Dušan. Stari sindikalist je deloval karseda dramatično. S svojim rogoviljenjem, tistim vedno enakim krvavim pogledom in težkimi podočniki bi seveda tudi pritegnil večjo pozornost delavcev, če ga ne bi že vsi tako dobro poznali. Tako pa so le nekaj momljali sami pri sebi. Kje da je bil prej, kdo jih je o čem opozoril, kdo kakorkoli zaščitil. Minče je obrnil hrbet vsem skupaj in po dvorišču z metlo zadnjič v življenju brezvoljno porival kupček čikov in smeti. Delal je svoj zadnji šiht. Z minimalno odpravnino treh ali štirih plač in zagotovilom za polletno podporo bo z današnjim dnem zapustil kovačijo.

Na sestanek, ki ga je sindikalist jezno zahteval, so prišli direktor, nekaj šefov, kadrovski in seveda gospa kamnitega srca. Posedli so se okoli dolge mize in Dušan je brez uvoda, brez obotavljanja, ves zmečkan in po sindikalno jezno začel svoj nastop.

»Ali vam ni jasno? Gre za ljudi, ki imajo odločbe invalidskih komisij!« na mizo je stresel nekaj neurejenih papirjev, očitno spiskov omenjenih delavce.

»Tu so delavci, ki imajo velike družine, samohranilci …!« in spet novi seznami.

»Za te postopke obstajajo zakoni, pravila!! Sploh pa ne bi smeli mimo sindikata! In Minče? Ja kakšen človek sploh ste?«

Obrnil se je proti gospe. Hotel jo je pogledati naravnost v oči in tako narediti res pravi vtis. Pa se je zgodilo ravno nasprotno. Sam je zledenel in po nekaj sekundah povesil pogled. Ženska preprosto ni niti trznila. Ničesar ni bilo na njenem hladnem obrazu, kar bi pričalo o tem, da ji je mar za karkoli z Dušanovega spiska.

»Tukaj sem zato, da naredim kar je za firmo najbolje! Zame obstajajo samo plusi in minusi. Lahko pri meni jočete, prosite, lahko poskušate biti agresivni ali prijazni. Računica je zame enaka in jasno mi je, kaj moram narediti! Za svoje socialistično jamranje pa se obrnite na kakšno za to namenjeno ustanovo.«

»Ampak invalidi? Pa Minče!? Pritožili se bomo na vse te odločbe!« Dušanov glas je bil že veliko manj podoben jeznemu in odločnemu. Bolj je vse skupaj zvenelo kot jamrajoča prošnja.

»Lahko počnete, kar želite!« je jasno odgovorila gospa. Vem, kaj moram poslati komisijam, vem, kakšne utemeljitve moram napisati zaradi vsake odločbe. Tega ne delam prvič in ne dvomim o izidu sleherne od njih. Pa tudi to vem, kako je treba opraviti z blefiranjem nervoznih sindikalnih poverjenikov . Imela sem že takšne primere. Še nedavno na primer …!«

Ko je gospa povedala ime firme, ki je bila njena prejšnja žrtev, je Dušan razširil oči in napol odprl usta. Sesedel se je na stol in ni zinil več niti besede. Samo on in seveda huda gospa sta vedela, kaj se je v tisti firmi še ne tako davno zgodilo.

Madam je takrat z izrazom popolnega zmagovalca samo še pobasala svojega cucka in jadrno odšla skozi vrata. Direktorju ni bilo treba zaključevati sestanka in delavci so se kot politi odvlekli na svoja delovna mesta. Samo Dušan je vzel pol šihta dopusta in šel v bližnji bife dodobra obnovit svojo zalogo maliganov.


Poslanstvo hude gospe je bilo v nekaj kratkih tednih opravljeno. Postala je najbolj osovražena oseba v kraju in čisto nobenega dvoma ni bilo, da je tudi oseba, ki ji je to daleč najbolj vseeno. Zagotovo je bila v prejšnjih časih zadrta profesorica matematike ali kakšne podobne reči so modrovali kovači med pavzami. Pozneje so izvedeli, da celo to ni res. Da je bila sicer res učiteljica, ampak da je učila zgodovino in zemljepis in nikoli ni imela opravka ne z ekonomijo ne s proizvodnjo. Presenetljivo res, da se je našla po upokojitvi v takšnem poslu. Ampak našla se je res. S svojim pokerskim obrazom, s svojo kamnito hladnostjo, z vsemi temi lastnostmi, ki so bili seveda veliko pomembnejši za njeno raboto kot poznavanje predpisov in zakonov.

Zadnje čase je prihajala le še poredko. Le za pol urice. Vzela je še mapo ali zgolj kakšen dokument, pogovorov pa ni več opravila veliko. Največkrat je celo svojega kužka puščala kar na zadnjem sedežu in se podvizala s svojimi opravki.

In tako je po manj kot dveh mesecih druščina, sicer dodobra opuljena, razredčena, prestrašena in znervirana tako kot takrat ob njenem prvem obisku v kovačiji, sedela med pavzo na dvorišču. Kot bi vedel, da bo prišla, je Mirč požvižgaval tisto staro melodijo o kamnu in srcu. Gospa je enako vzvišeno in odločno kod vedno, prečkala dvorišče in nihče je ni pogledal. Niti tistega »dan!« ni bila deležna in prav mar ji je bilo za to. Psička je pustila v avtu, torej očitno ni imela večjih opravkov.

Mirče se je vrnil k svoji ograji, ki jo je obdeloval s temeljno barvo, kovači pa so se tudi pripravljali, da se vrnejo za stroje. In takrat se je zgodilo. Če ne bi bil v zadevo vpleten Mirč, bi bili vsi zatrdno prepričani, da je bilo vse skupaj popolnoma spontano in nenamerno. Bogve, kako in kaj je šinilo fantu v glavo, ko je brisal roke s tistim belim predivom, s tisto belo svaljkasto šopngo. Vsekakor jo je precejšno kepo, dodobra pošpricano z rdečo barvo, nekako kot trofejo, kot moštranco nesel čez dvorišče ravno v trenutku, ko je babnica izstopila iz tovarne.

Ja, ampak to bi pa morali videti! Do tedaj hladna, neomajna oseba, ki je ni zamajalo prav popolnoma nič, je gospa ob pogledu na Mirčeta in zadevo, ki jo je nosil v rokah, presunljivo zakričala, obraz se ji je skremžil v nekakšno jokavo zgroženo grimaso in z vso svojo do tedaj dostojanstveno pojavo je kot zbezljana krava kljub visokim petam in dolgemu krilu stekla proti Mirču. Ta je, kakopak, naredil najbolj nedolžen in presenečeno zvedav ksiht. Čeprav mu je na videz grozilo strašno neprijetno srečanje s pobesnelo babnico. In takrat, malo prej ko je razrvana gospa kričaje prisopihala do njega, je okoli vogala že zagledala svojega citroena. In v njem skakajočega psička, ki jo je presrečen čakal, s tačkami praskal po vratih in lizal šipo.

Ob presenečenih pogledih zdaj v Mirčetovo naročje, zdaj proti svojemu pudeljčku v avtu, se je kamnito srce v trenutku sesulo. Iz strašne samozavestne, brezdušne osebe se je pred očmi vseh pojavila sključena, bedna, starčevska pojava. Osramočena, uboga in potolčena je bila videti. In takšna se je, kot smrtno ranjena, odvlekla do svojega vozila in se odpeljala.

Stare popevke delavci niso več mrmrali. Strahu in spoštovanja do eksekutorke pa tudi niso imeli več ravno toliko. Dogodek so imeli za nekakšno zadoščenje in godilo jim je, da je bila babnica osramočena. A koristilo to v resnici ni nikomur. Racionalizacija je bila opravljena. Uspešno. Honorar, ki ga je ženska dobila, je bil zagotovo konkreten, rezultati, ki jih je dosegla, pa zelo dobri. Nesrečni, degradirani, ponižani so se preselili v drugo življenje, v podjetju pa so bili samo še del statistike. In ta je obrnila kazalnike navzgor. Nanje so na prednovoletnih delovnih večerjah med aplavzi kazali vodilni, si stiskali roke in cingljali s kozarci s penino. Božičnice za zaslužne so bile zapisane s petmestnimi številkami,

In nič ni dogodek na dvorišču koristil Minčetu, ki je v svojem še bolj kot prej podrtem svetu na pol klošaril po mestu in vse bolj in vse hitreje propadal.

Gospa je prišla po dogodku v fabriko le še dvakrat ali trikrat. Preko dvorišča je hodila drugače kot prej. Bolj v tla je gledala. In ni bila videt več tako vzravnana!

Marinko jo je takšno tisti dan zadnjič videl. Zdela se mu je žalostna, utrujena. Saj ni nikomur nikoli privoščil slabega, pa tudi vedel je, da bodo vedno našli drugega eksekutorja. Vsaj dokler se ne bo kdo ovedel … pha, je zamahnil z roko, prej kot je misel speljal do konca! Pogledal je še enkrat v smer, kamor je odhajala gospa. Ja, ni bila enaka kot nedavno.

»Vsaj to!« je rekel sam pri sebi.

POZNO CVETOČA ROŽA

Tatjana Plevnikr. 1951

Pisatelji so kot cvetovi. Eni zacvetijo zgodaj, te pogosto pomori že prva uredniška slana, drugi razprejo svoja barvita cvetna odevala ob pravem času, tretji pa šele v pozni jeseni, ko jim že grozi pozeba. Pozimi je cvetja bolj malo, je pa zato vsak cvet toliko bolj občudovanja vreden. Daniel Defoe, na primer, je svoj prvi roman Robinson Crusoe izdal pri šestdesetih, Mary Wesley pa po sedemdesetem. Tudi Laura Ingalls Wilder je izdala svojo prvo knjigo iz serije o hišicah pri štiriinšestdesetih. Prva knjiga Franka McCourta Angelin pepel, za katero je prejel Pulitzerjevo nagrado, je izšla pri pisateljevih triinšestdesetih letih. Pri štiriinsedemdesetih je Harriet Doerr bralcem predstavila Stones of Ibarra, prvenec, pozneje nagrajen z National Book Award. Millard Kaufman pa je bil ob izidu svojega prvega romana star devetdeset let. Je to pozno? Pozno je relativen pojem. Pozno glede na kaj? Tvoje pojasnilo poznega ustvarjanja je morda tole:

Najprej se odločiš za kak drug poklic. Pisateljico začasno umakneš iz svojih načrtov. Cilj je namreč lažje doseči, če ga nimaš ves čas pred seboj. Morda se boš kot po naključju kdaj pozneje uveljavila kot pisateljica, a ni še čas za to. Zdaj si želiš postati slavna. Bereš znanstveno fantastiko in sanjaš, da boš komandantka vesoljske ladje, vendar bo Apollo pristal na Luni šele čez nekaj let, o odpravah na Mars pa pišejo samo pisatelji znanstvenofantastičnega žanra. Prebereš »V deželi Škipetarjev« in sanjaš, da boš svetovna popotnica. Prebereš »Mišolovko« in sanjaš, da boš gledališka zvezda, režiserka ali scenaristka. Poskušaš postati filmska igralka, vendar režiserjevemu prijatelju ni všeč tvoja polna ženska zadnjica. Poskušaš postati vzgojiteljica v vrtcu, a brez družbenopolitično potrjenega vzgojnega stila. Nič od naštetega ti ne uspe, in to je dobro. Samokritičnost je najboljša vodnica. Neuspehe je treba doživeti že takoj na začetku, iluzije je treba izgubiti dovolj zgodaj in za zmeraj. To je lahko odlično izhodišče za zgodbo, v kateri oba, bralec in pisec, mrzlično iščeta pomen.

V šoli pišeš ganljive pesmi o neizpolnjenih željah. Prosti spisi so tvoj čudežni vodnjak, cvetoča breskev, topel vetrc, ki nosi postovko sem in tja po pomladnem nebu. Pišeš pesmi. Preden zaspim / se včasih vprašam / kaj bi rada / ne vem. Pesem pokažeš svoji mami. Ne razume je in ni ji všeč. Ne verjame ti. Boli jo glava. Misli, da ima tvoj oče razmerje s podnajemnico. Boji se, da ji preti nevarnost in da jo bodo umorili, zato se zaklepa v sobo. Na vrata svoje spalnice vsak večer potisne težko garderobno omaro. Prepričuje te, da si lahko svoje pesniške blodnje pozdraviš s kisovimi obkladki. Tudi gospodinjska opravila pomagajo, pravi. Pokažeš ji prosti spis, ki ga je učitelj ocenil z odličnim. Zazre se vate z obrazom, praznim kakor pravkar vzhajan kruh. »Kaj pa če bi raje pomila posodo,« reče. Stisneš zobe. Pomiješ posodo. Žlice zložiš v napačen predal in po nesreči razbiješ kozarec. Brezbrižnost, zavrnitev, ponižanje, razočaranje – to so nujne sestavine vzgoje vsake pisateljice. Pomisli na Cankarja! Tudi on se ni ujel s svojo materjo.

Opazuješ drhteče prste na rokah svojega učitelja slovenščine. Prsti so pomembni, pomisliš. So najbolj očitni del telesa pri pisanju. Napišeš realističen spis o starem očetu, ki ti ob večerih greje mleko in s tresočimi prsti oblaga pravkar pečen kruh z mazavim kozjim sirom. Ne poznaš nobenega od svojih starih očetov. Svoji družini sta zapustila pred tvojim rojstvom. Še nikoli nisi jedla kozjega sira, vendar moraš dovoliti Heidi v sebi, da najde v planinah svojega dedka. Johanna Spyri je knjigo o Heidi napisala šele pri triinpetdesetih, torej imaš več kot dovolj časa, da se dobro pripraviš na pisateljevanje. Učitelj zapiše ob rob tvoje zgodbe:

»Nekateri opisi so zelo dobri, vendar manjka moralni nauk.« Pod njegovo opombo pripišeš s svinčnikom narahlo, komaj vidno: »Moralni nauki so za farje, fosil.«

Med počitnicami varuješ otroke v popoldanskem varstvu. Otroci te imajo radi. Pripoveduješ jim stare pravljice na nov način. Rdeča kapica je bila v resnici deček, a nekaj v njej se je globoko upiralo istovetenju s fantom v sebi; sploh pa, kaj bi pridobila s tem? Poglejte volka ali pa lovca! Kaj imata od življenja? Prepevaš jim pesmice dve mačici / povzdigneta gor srajčici / nehaj, mačka zakriči / tega mama ne pusti. Otroci so navdušeni, a po mesecu dni te pokliče ravnateljica, zahvali se ti za sodelovanje in ti vrne študentsko napotnico.

Kdaj pa kdaj vadiš klavir v hiši odcvetele koncertne pianistke Hermine. Igraš kar tako, iz veselja, brez ambicij in vedno v enakem vrstnem redu: Odo radosti, Za Elizo in Uspavanko. Brez slabe vesti pozoblješ vse slane oreščke, s katerimi Hermina polni skodelice in jih pušča na raznih koncih sobe kot vabljive pasti. Kadar je ni doma, se ti ne ljubi igrati, glasba ni tvoj medij. Pregleduješ njene knjige in prebiraš njene seksualne priročnike. Čudiš se, kako lahko ljudje počnejo kaj takega. Zaspiš v naslonjaču, in ko se profesorica vrne domov, te potreplja po rami, opazi drobtine oreščkov na tvojih prsih, nato zagleda knjigo v tvojem naročju in osupne. Želiš si, da bi se pogreznila v zemljo, ona pa te nežno objame. Ne, ne moreš pisati o nečem, česar ne razumeš, zato se vpišeš na psihologijo.

Na prvo uro predavanj iz statistike prideš pozno. Ko vstopiš v predavalnico 144, so vsi študenti že tam in živahno razpravljajo o metaforah vsakdanjega življenja. V množici je toplo, a tudi smrdi (Krleža). Poslušaš. Ko si na vrsti, vprašaš: »Oprostite, ali ni to predavanje o statističnih množicah?« Predavalnica utihne. Vsi se obrnejo in zastrmijo vate. Zdi se ti, da imajo vsi enak obraz, raven in prazen kakor neuporabljena papirna vrečka. Predavatelj stisne debele ustnice v šobo (pavijanova rit, pomisliš) in butne osorno: »Ne, zmotili ste se. To je primerjalna književnost.« Rečeš: »Oh – ja, seveda,« kot da nisi presenečena. Pogledaš v svoj urnik predavanj. Zmotila si se v dnevu, nadstropju in predavalnici. Začneš vstajati – za hip te zamika, da bi sedla nazaj, mogoče bi kar ostala pri tej pomoti, a pograbiš jopico (predavatelj res odbija) in odideš. Kasneje se boš še večkrat spomnila na ta trenutek, ko te je prešinilo, da je utegnil imeti tvoj oče prav, ko je govoril, da spadajo ženske k pisalnim strojem, a pomislila si, da se očetom ne sme verjeti, ker imajo pri svojih hčerah vedno kakšne skrite cilje.

Všeč ti je študentsko življenje. Zanimive ljudi srečuješ, nekateri so bistri, drugi nerodni v izražanju. Tudi kasneje v življenju boš na svet gledala v teh preprostih oznakah modrosti, povprečnosti, duhovitosti, lahkomiselnosti. V eni izmed praktičnih izpeljav takšnega gledanja na ljudi bo profesor statistike zapečatil tvojo usodo na psihologiji. (Nekateri moški enostavno ne razumejo šale.) Naslednje leto se vpišeš na angleščino in italijanščino. Dobro ti gre. Nadarjena si za jezike. Ena izmed metod preverjanja jezikovnih veščin te pripelje k profesorju domov na njegov vrt. Spoznaš njegovo ženo in končaš študij jezikov. Vpišeš socialno delo. Rada imaš ljudi. Sočustvuješ z revnimi, nesrečnimi in zakajenimi.

Nekako je treba živeti. Jesti je treba in plačevati najemnino za študentsko sobico. Tudi trava ni poceni. Zatečeš se v klet osmega bloka v študentskem naselju. Če že ne filmska, boš vsaj radijska zvezda. Pišeš o svojem doživljanju zasedbe filozofske fakultete, ostro zavračaš vse vrste uniformiranosti, tudi študentske. Pišeš o padlih in ranjenih v bitki za avtonomnost univerze. Pišeš, kako je bila v sporu za prenosni magnetofon ena od obeh študentskih novinark ob noht, druga pa si je priprla joške med nihajna vrata v študentski menzi. Urednik politično-kulturne redakcije prebere tvoj prispevek in ti ga vrne z opombo: »Pišeš lahkotno in duhovito, vendar brez smisla za politično ozadje.« Urednik kulturno-politično-zabavne redakcije meni, da imaš lep obraz in glas in te angažira kot napovedovalko in osebno zaupnico. Ne pišeš več prispevkov. Zdaj pačiš ime svojega urednika in ga zapisuješ ob robove njegovih uredniških prispevkov, naslove pa krasiš z majcenimi zakrivljenimi penisi. Prav smešno je, kako mikroskopsko majhen je tudi njegov smisel za humor.

Pišeš na skrivaj; napisano spravljaš v steklenice in jih mečeš v Savo. Bereš besedila svojih moških kolegov z dramatičnim in spoštljivim glasom. Zgrabi te vrtinec njihove nadarjenosti in te vrti kakor makovo zrno. Alkalaj, Bulič, Dekleva, Dolenc, Duša, Gradišnik, Hanžek, Jesih – nobenega dekleta – Kocbek, Ovsec, Pungartnik, Rogelj, Švabić, Štrajn, Šuligoj, Valentinčič, Vidmar, Zorn, Zajc, Zlobec. Oni vsi rojeni za Besedo, ti pa manjša od makovega zrna. Pogrezneš se globoko na dno temnega tolmuna, v katerem čepijo ženske okrog zarjavelega kotla in v njem mešajo žabjo slino in sladke koreninice.

Na šoli ti očitajo, da zanemarjaš teoretska predavanja in se preveč vživljaš pri praktičnih vajah. Tipično žensko. Da nimaš kritične distance do lastnih miselnih izkrivljanj, pravijo. Pišeš dnevnik prakse na oddelku za adolescenčno psihiatrijo. Pišeš o tem, kaj si misliš o prisilnih metodah dela z mladostnicami. Pokličejo te na razgovor in ti povedo, da to delo najbrž ni zate. Priporočajo ti, da se lotiš česa drugega. »Dobro pišete,« rečejo. »Imate bujno domišljijo. Zakaj si ne bi poiskali kakega dela na tem področju?« A res, česa ne poveste?Preveč časa porabiš za samoizpraševanje. Fant ti predlaga telovadbo, plavanje na primer. Cimra ti predlaga, da zamenjaš fanta. Žalostna si, a razumeš, kaj moraš storiti. Nuja in streznitev prideta zjutraj po prekrokani noči, v kateri ti je V. Z. rekel, citirajoč Borgesa, da sentimentalna in zanikrna pisateljica ne sme metati svoje malenkostne sence na pisanje. Ne zmoreš se hkrati ukvarjati s pisanjem in s sabo. Ne še. Vrneš se na filofaks. Odločaš se med knjižničarko in pedagoginjo. Knjižničarstvo? Ne, ne, to bi bilo preveč očitno. Vpišeš se na pedagogiko. Potem se zapleteš v neizogibna institucionalna omrežja človeške Družbe, kot so Diploma, Delo, Družina, Deca, Denar. Ne nujno v tem zaporedju. Pisanje se preprosto mora umakniti pred vsakdanom, tako nepomembnim, da o njem ni vredno pisati. O čem in zakaj bi pisala? Od kot ti sploh ideja, se sprašuješ. Kot bi te kdo vprašal, od kod ves ta smog, ali če je bog, zakaj šeriatsko pravo. Mož ti reče, da je najbrž treba o tem razmišljati, ni pa razmišljanje o tem gradivo za roman. Ne dolgovezi o svojem življenju! Koga pa to zanima? Pisanje ni terapija. Včasih kdaj pozno zvečer napišeš stavek, ki bi bil lahko iztočnica za zgodbo, na primer, … ko zasliši žvižg vlaka v daljavi, dvigne glavo in zagleda, kako se na njeno prazno življenje spuščajo zapornice. Pri zajtrku ga prebereš možu. »Zanimivo,« reče in razgrne predse časopis. Čas beži. Začneš poležavati na kavču in preklapljati med televizijskimi programi. Gledaš ljudi na zaslonu, kako se smejejo, pogovarjajo, zaljubljajo, ločujejo, delajo in jedo, ti pa ždiš obnemela in nepremična v prostoru, ki je neresničen in brez življenja. V tvoji glavi je temačno in skrivnostno kakor ponoči v knjižnici, med platnicami spomina pa ležijo koščki tvojega življenja. Pomisliš, da je v življenju morda le malo trenutkov, ko se ti zgodi kaj zares pomembnega, vsi drugi, tudi usodni ali odločilni, zdrsnejo mimo, medtem ko počneš vsakdanje reči. Na lepem se zaveš, da nimaš več izgovorov. Ostane ti le še en sam poskus. Vstani! Globoko vdihni! Prekrižaj prste obeh rok, iztegni roke s prepletenimi prsti in jih obrni z dlanmi vstran od sebe! Naj členki zapokljajo! Izdihni! Tako, zdaj se usedi in napiši zgodbo! Začne naj se takole:

Bila je pozna jesen, ko se je očarljiva bistra gospa P vrnila iz bolnice na svoj dom v Trnovski pristan. Na njeni odpustnici je pisalo »občasno zmedena, zgodnja znamenja spominskega obubožanja«. Šele takrat, ko začnemo izgubljati spomine, se zavemo, da so naša življenja sestavljena iz njih, je pomislila gospa P, ko si je v kuhinji pripravljala čaj. Brez spominov nismo nič, si je dejala. Saj ne da bi jo spomini že zapustili. Nasprotno. Živo se je spominjala neverjetnih prigod iz svojega življenja, kot da bi se pripetile včeraj. O njih je lahko pripovedovala podrobno in z navdušenjem, vse do trenutka, ko je od JSKD prejela pismo, ki se je začenjalo s »Spoštovana gospa P«. Od tu naprej pa se ni mogla spomniti ničesar več, ne kaj je pisalo v sporočilu in ne kam je odložila pismo. Domnevala je, da so ji pisali kaj spodbudnega v povezavi z njenimi proznimi rokopisi. Gospa P je namreč pisala kratke zgodbe. V svoji zadnji, na katero je bila zelo ponosna, je opisovala starejši par, moža in ženo na počitnicah. Pripoved je končala s prizorom v hotelski sobi, v kateri sta njena lika prenočevala, ko sta se vračala proti domu. Pripetljaj, za bralca morda docela nezanimiv, je v njej že takrat, ko ga je opisovala, in potem vsakokrat, ko se je spomnila nanj, izzival močna čustva, skoraj vznesenost. Takole ga je opisala:

Mož že leži v postelji in prebira Teofrastove značaje, ko ona še pospravlja oblačila, zlaga posteljno pregrinjalo in odstranjuje ovenele cvetove iz šopka jesenskih aster, ki umirajo v kozarcu za vodo, pozabljenem na robu klubske mizice. Nato vzame iz kovčka beležnico in pisalo. Dolgo časa poplesuje svinčnik v njeni roki, ona pa se s pogledom sprehaja po nezanimivi hotelski sobi, iščoč navdih. Potem zapiše »Pozno cvetoča roža«. To bo naslov. Preden se bo lotila pripovedi, mora razmisliti o sebi in svojem jesenskem konjičku.

»Se ti zdim smešna?« vpraša moža.

Mož dvigne pogled, rahlo nejevoljen je, ravno prebira poglavje Zapoznela norost, zato reče poudarjeno prijazno:

»Seveda si smešna, ampak ne zaradi pisanja. Navsezadnje nisi prva, ki je začela pisati na stara leta. Daniel Defoe je svoj prvi roman Robinson Crusoe izdal pri šestdesetih, Mary Wesley in Harriet Doerr po sedemdesetem, Millard Kaufman pa je bil ob izidu svojega prvenca star devetdeset let.«

»Če bi začela pisati že prej, ali bi bilo najino življenje drugačno?«

Mož, zdaj že pri poglavju Nergaštvo, odvrne, ne da bi prenehal brati:

»Seveda … vsaj malo … no, ali pa ne.«

V spominu gospe P je še prizor, ko je prepognila liste, gosto popisane s svojo pripovedjo o Pozno cvetoči roži, in jih vtaknila v ovojnico. Nasproti hiše, v kateri je stanovala, je bila šola za filmske montažerje, tik ob njej pa poštni nabiralnik, kamor bi lahko odvrgla ovojnico. Stopila je iz hiše in obstala na robu pločnika. Mimo nje so hitele študentke na predavanja. Hitele so naproti trenutkom, za katere še niso vedele, da jih bodo doživele in ne kako jih bodo umeščale v svoja življenja.

STOPIŠ NA PRSTE

Lidija Polakr. 1961

STOPIŠ NA PRSTE

Se visoko odrineš.
In kot v zadrgi
razpreš
trepalnice.
In vidiš vesolje
v ugaskih.


Vdeneš se v iglo.
In nit
vlečeš skozi uho,
skozi oči
hiše.
Skleneš vhod in zadnja vrata,
požarne stopnice,
kamin.
Nad tabo visi slika,
ki govori.
Vsako jutro
jo zlepiš v pesem.
A nisi šivilja.


Si
tista,
ki trka
v svetilko:
saj si doma,
zakaj ne odpreš?

AKORD

Umakneš se vodi, drevesu.
Klicu od daleč.
Zaviješ v nerazsvetljeno ulico.
Ko prečkaš cesto,
pomagaš starki
izpustiti vzdih,
misli, obleko.
Zaplavaš
med vogalom četrte in pete.
V okrasto stavbo.
Prestopiš pet stopnic.
Obesiš se na zvonec.
Ko odpre,
mu sedeš v dlan.
Vstopiš. Čez linolej.
Noge obiješ okoli stola.
Pomirjena.
Ko klepetata,
se soba zrači na vzhod.
Objame te.
S prsti zaokroži po vretencih
in jih prestavlja, kot rubikovo kocko,
v zaporedje akordov.
Vmes se zatakne.
Zakolne kot gozdar pri spravilu sečnje.
Nato steče čez sobo.
Pod lestencem
in skozi predale.
Sname zavese. Polomi okna, vrata.
Stene.
Prižge luč.
In ko v kaminu zagori,
se razbije.

Iz vrča steče kaplja.
Čez.

KO TE BOM MNOŽIL

prisegam da te bom držal nad ognjem
dokler ne padeš

moja draga
vame

in te skurim
kot poleno v kaminu

v dom
med lončnice
med zložene opeke roda
in postaneš zemlja
ki jo bom oral

naj bom tvoj
vzneseno bom sešteval
matematično natančno
tvojost s svojostjo

da naju bom množil
delil
odšteval

in bova vedno večja

ODKAR JE NI

Odkar je ni
ima življenje
gladke zdrse
v travah.
V razah
lomljive oprijemke.
Padce
nizdol grebena.
Neizrazite črte
čez čelo
in groba usta violončela.

Globoko vžrto praznino.

V vonju zastalih,
izpreženih,
mrzlo tišino.
In tako črno črnino,
razobešeno,
kot obok
čez oči,
da je ne prelomi niti dotik sveče z lune,
ne pesem škržatov,
na jasi
pribeglih trepetov
v premrlih krilih kresnic.

OSTAL BOŠ

moj

narcis
razorane poljane
žolti uvid mojih hrapavih pesmi
brez konca

praska
in
kamen

nekdo
brez obraza
srce
brez molitve

prosojnost
ki le počasi odpada z roso
na tnalo:

ljubezen je
laž

je le čas
kratko
sposojene
pesmi

EDINA NE BOŠ NIKOLI

prva od sedmih
peta izmed šestih
vedno neka
oštevilčena
tristopetinsedemdeseta
biti edina
mesečnica ki praži zvezde
in jih opražene lepi na kožo
da zadiši
ko potegne zastor čez noč
in skrije vase luno
izdolbeno pešk
umito
in osveženo s pomado
čez lica in roke
za dušo življenja in počitka
biti edina ki traja
vstaja iz umirjenega morja
v prozorni koprenasti srajčki
razkrita
in neumorno jutro za jutrom
pelje dan do večera
ga prižiga in ga ugaša
v nekem časovnem razdobju
si se rodila osemstodvajseta
osmega julija
prva izmed dveh otrok
v redovalnici si bila štirinajsta
srednja po rezultatih
osma po velikosti
druga si podarila dva otroka
izmed dobrih sedem milijard ljudi
si v stodvajsetih minutah vedno prvič starejša za tisti dve uri
edina ne boš nikoli

ČE SMEM, BI OSTALA

Da bi lahko ostala,
bi morala biti manjša
in lažja.
Košček,
ki ga vase posrka vesolje.
Takrat bi lahko
zdrsela preko.
Ne da bi sploh občutila
raskavost,
zbito z rjo,
in za njo praznino.
Takrat bi jemala,
le drget za drgetom.
A bila bi pol cela,
pol sladka.

Če bi lahko izbrala,
se ne bi izgubila.
Prelest,
ki je izvezla
popek v nebo.
Tančica,
ki je povila
pero v let.

Če bi lahko,
bi kot veter
premaknila hrepenenje p
reko niča.
Podprla popek,
z olistanim steblom,
v razpok.
Če bi lahko,
bi bila
poslednji trepet.

Če bi smela
ogreti otok,
sredi, z ledom pokritega sveta.
Bi.
Ostala.

PRIMAKNI SE

Primakni
obraz do obraza,
usta na usta.
Strniva se.
Odloživa meč.
Vse ostalo ne šteje. Je le drobiž za avtomat.
Kot kovanec za rampo na parkirišču strasti.
Vse ostalo lahko pustiva ob cesti, ki ne pelje v naju,
ležati v smeteh,
da se preobrazi v nič,
razgradi.
Obraz ob obraz.
Usta na usta.
Za dih.
Ker,
kaj pa imava?
Kaj pa sva?
Brez naju?

GREŠ

sprehodi se z mano
čez in počez
šumeče
prelistajva liste

ulezi se z mano
čez in počez
suhljate
poleživa trave

poljubiva se
čez in počez

dokler ne obhodiva vsega kar je spoznalo
prelistava vse kar je prebrano
si kot tujca nastaviva lica
nato greš
jaz pa ostanem čez zimo

POVEM

povem
ko me zaslutiš

kadar ležejo meglice
med razbrazdana hribovja

slišiš
slišiš me

tam sem se zapela
v mlečno belo
kakor streznjen cvet
v uvelo

ko se noč zabubi
se potuhnem
v pregrinjalo

iščem sonce
ki se ga pripne
kot lepotno piko
na obraz teme

po bedrih jutra
kotalim nasmeh

a pogled odvračam
ko si tema slači
sramežljivost v dan

povešam se
z ivo v potoke
z nogami v vodi
žejam svoj obstoj

šaš sem s katerim potrkava veter

pod mostom sem
smaragdna ki nanaša mulj
da se kot lokvanj
posadim v jezeru

triptih sem nasmeha
preložen jok
tridejanka svojega umora

kjer se ljubi
najdeš me
izobilje sem

povem
kako da ne

a zatajim ti
da me slišiš

SLIKA DORIANE GREY

Melita Vidovič

Srečali sva se dvakrat.

Prvič aprila na pogrebu strica Toneta na Pobrežju, ki je dočakal zavidljivih devetinosemdeset let.

In pogreb ne bi bil nič posebnega, kot ni bil dež v aprilu, če se ga ne bi udeležila ona.

Vrsta žalujočih, ki se je dotlej skrivala pred kapljami pod dežniki, je vzvalovala pod dežniki.

S svojim rdečim klobučkom in oblečena v zeleno plesno obleko z naborki in široko krinolino, ki je kukala izpod rumenega plašča, ter z velikimi visečimi uhani, je vzbujala pozornost prisotnih kot utripajoča rdeča luč na križišču.

Pogledi žalujočih so pili njeno živo pisano zunanjo podobo, ki ni bila žalno črna. Duhovnik se je trudil gledati v svoje besedilo in namesto predse je obrnil pogled navzgor v nebo, da so kaplje padale na njegov obraz in mu močile mašo na papirju.

Pijani od vlage in pijani od žalosti so se navzoči zibali z duhovnikom pred krsto, ki je milo pel, kot da prosi Boga, naj že neha jokati z neba.

»Mene ne pokopljite. Zažgite me,« sem zaslišala ob svojem ušesu. Soseda za menoj jo je obsojajoče pogledala izpod dežnika.

Na moje začudenje se je nagnila tudi k sosedi in ji prišepnila pod dežnik:« Saj ne bom še odšla. Malo bom še počakala.«

Jaz pa sem od presenečenja samo nejeverno nemo bolščala.

Pomežiknila mi je, prijela pod roko in se ovila z glasom na moje uho:

»K Bogu lahko pridemo oblečeni za ples ali pa nas v njegovo bolniško sobo prinesejo na nosilih.«

Te njene besede so mi odzvanjale v ceveh misli še dolgo po pogrebu. V meni so budile vztrajno željo, da bi to nenavadno šepetalko pobližje spoznala.

A usoda je hotela drugače.

Preden sem uspela z njo navezati stik, je že bila pokopana. Nato se je izkazalo, da je moja daljna sorodnica.

In da imam nalogo, da pospravim dragocenosti v njenem domu po zapuščinski obravnavi, v katerem je bivala več kot trideset let, preden ga izprazni selitveno podjetje.

Kar naju je z žalostnim razlogom le pripeljalo skupaj.

Drugič v začetku maja v njenem stanovanju v Ljubljani.

Že z vstopom skozi vhodna vrata sem začutila njeno divjo energijo. Nakit, pisma, škatle, torbice, platna, barve, skodelice, stoli, obleke, klobuki ... vsaka polička je ponujala odtis bivanja.

In z vsake stene so žarele raznovrstne slike pokrajin, ki so kot brezdušne podobe dajale vtis, da so tam samo zato, da dopolnjujejo starinsko pohištvo. Prostori so se dušili od raznovrstnih spominkov in spominov.

Razen v eni sobi.

V njej sem začutila zrak, ki je vejal z beline sten in praznina prostora me je prebudila, da sem ob oknu opazila sliko.

S stene s je bočila znotraj zlatega okvirja kot nosečnica v tangicah, ki se sprehaja po plaži in ne more skriti navdušenja nad življenjem, ki ga nosi v sebi.

In barve na platnu so se prelivale v slapu gostih oblin in sestavljale podobo ženske.

Portret ženske je zaobjemal skorajda celotno steno sobe.

A imel je eno zanimivo drugačnost od vseh portretov, ki jih morebiti opazujemo v galerijah in muzejih.

Obraz, telo in svet za njim je bil očem neulovljiv kot kača, ki se fluidno preliva ter ob tem znotraj okvirja razjeda in razkriva bohotne poteze slikarjevega čopiča.

Neotipljiv hologram različnih podob je uprizarjal nekakšno shizofrenijo slike, ki je bila vidna v odvisnosti od svetlobe in položaja, od koder si sliko opazoval.

Če si stopil v levo proti oknu, kjer je svetloba prodirala najmočneje, je v opazovalca buhnilo rdečo ozadje z žilami jeklenih cevi odsevajoč z obraza.

S svojo ravno držo in kvadratasto gmoto telesa je stala kot stoletno drevo, ki te iz okvirja opozarja, da si v prostoru pred njo le drobna mravlja in te bo prej ko slej pohodila z močjo prepričanosti o svoji Resnici. To Resnico so izkazovale njene stisnjene pesti, ki se vsakodnevno prostovoljno žrtvujejo s krvjo na oltarju kapitalističnega sveta in si za dosego dobička, uspeha dovoljuje vsa sredstva. Ne boj, mesarsko klanje je kot plima finega racionalizma valovala čez okvir slike v prostor in rezalo dele sobe v proge ubite nedolžnosti.

Omahnila sem v pogledu na sliko, kajti njene oči, skrite za nagobčnikom, so držale opazovalca v varni razdalji, da morebiti ne bi stopil z jezikom na njeno dvorišče. V očeh sem začutila zrnce kovinskega prahu in pred to skelečo energijo sem stopila korak nazaj v prostor, kar mi je odprlo nov zorni kot v pogledu na sliko.

Rdečo ozadje z jeklenimi cevmi so hipoma zamenjale barvne frnikole, ki so se razletele po platnu, se odbile od okvirja in se spet združile v središču slike v sočni nasmešek nove podobe.

Ženska je sedela v nekakšnem fotelju iz korenin in z rokami v naročju s prsti božala kodre črnih otroških las, ki so se stiskali k njenemu telesu. V njenih kretnjah ni bilo ostrine, ki jo je kazal prejšnja podoba Ženske, temveč so okrogline gibanja na njenem brezrokavniku dale čutiti mehkobo telesa. Lasje so ji valovali v zraku izpod listnate kape in pršeli z vonjem po svežo opranem perilu.

Številni popki cvetov so ovijali telo in se bohotili z novimi in novimi poganjki.

Želela sem poduhati to svežino, to pomlad življenja, a ko sem se z nosom dotaknila površine slike, je podoba ženske takoj izginila. Začutila sem opeklino, zato sem skočila korak desno.

Vame je butnila vročina in centrifugalna sila v središču slike, ki je srkala vase podobo Matere, je izpljunila novo podobo Ženske.

Ta je čepela.

Iz zemlje pod seboj je kot v molitvi grebla glino in jo gnetla v svojih dlaneh. Njeni prsti so potovali po gladki površini gmote in sledili gibanju, ki je stresalo njeno telo. Glina se je voljno upogibala melodiji njenih prstov in se sestavljala v človeku prepoznavno celoto.

Oči so meditativno zrle v svet, v katerem je Stvarnik svojega navdiha, ideje.

Čutiti to silovitost ustvarjalnosti, ki je zasedala celotno površino slike, se je izgubila, kakor hitro je sončna svetloba izgubila svojo lino v oknu. Stopila sem s korakom desno proti vratom in podoba ženske na sliki se je ponovno preobrazila.

Zelena barva se je prelila v temno vijolično senco in iz morja barv se je pred menoj rodila podoba golega telesa, ki se je s kožo nastavljala žarkom senc.

Kapljice vode na njeni površini so vabile s platna kot morska sirena, ki te vabi v svet nepovratne čutnosti. Z očmi je zrla osredotočena naravnost predse in kot krvoses gledala utripajočo vratno žilo žrtve ter čakala na znak, da skoči in si poteši žejo tisočletnega sna.

Nisem se mogla upreti temu pogledu. V pijanosti pohote sem stopila bližje k sliki, da se dotaknem tega telesa.

A moj prst je padel kot kamen na gladko površino jezera in se razbil v valovih omamnosti na platnu.

Utrujena od dinamike podob, ki so švigale v filmu skozi moje nevrone, sem si zakrila oči.

Stresla sem glavo, da zlijem te izmuzljive podobe žensk v eno trdno obliko.

A ženske so valovale čez čeri mojega uma in me opominjale s svojimi barvami, oblikami, čutenjem, da butam v temo.

Vse podobe so bile del celote, koleščki v ustroju tiktakajočega življenja Doriane Grey, ki me je gledala skozi mnogotere oči. Katero bom uzrla izza zavese njene osebnosti?

Ne vem.

Vem, da takšne slike ne živijo samo na obledelih stenah sob. Živijo med nami.

Na cesti. Za mizo. Med rjuhami. Pod dežnikom.

Nam govorijo in nas gledajo iz okvirjev vsakdanjosti. Le pogledati moremo pod pravim kotom.

PRIJATELJA IN DOBRA RIBA

Feliks Srečko Klemencr. 1934

Zvečer me počakaj na Kühler Krugu, je Otto rekel zjutraj, ko sta se na cesti ločila in šla vsak v svojo službo. Dušan peš, Otto s svojo mačjo grbo – nedavno pridobljenim rabljenim avtomobilom z obliko naježenega mačka, fordom »M«, oblikovno kopijo uspešnega kebra Ferdinanda Porscheja, sonarodnjaka velikega diktatorja, ki je naročil razvoj vozila za ljudske množice in ga poimenoval ljudski voz.

Včeraj, v nedeljo sta bila nekaj kilometrov onstran Rena v deželi Pfalz, na jezeru, ki so ga domačini šaljivo imenovali »Wörthersee«. Je največje izmed jezer pri vasici Wörth, ki je nastalo iz dvajset in več metrov globoke gramoznice pri kopanju peska v času gradnje avtoceste in se je ponašalo z razsežno plažo mivke, ki je finančno šibkejšim nadomestila italijansko Adrio*. Wörthersee je znan počitniški raj pod Karavankami, za Dušana pa je bilo to Vrbsko jezero in Ottonu je dopovedoval, da je ime od vrbe, wört pa je nastal zato, ker nemško govoreči priseljenci niso in še danes ne morejo izgovoriti »vr«, pa so poenostavili v vör. Takrat krajevnih imen še niso prevajali, saj se niso ločevali po jeziku.

Tukaj sta nameravala preizkusiti Ottonovo zadnjo investicijo, dihalni avtomat in jeklenko za potapljanje. Potapljanje je delovalo takoj. Toda že po štirih metrih – globino jima je nakazal pritisk v ušesih – je bila vidljivost enaka nič. Globlje nista upala, podvodne luči Otto ni imel, v temi bi se lahko v kaj zapletla in tako sta na tej globini podihala zrak iz jeklenke. Popoldan sta preplavala na drugi, neobljuden konec jezera. Med velikimi drevesi, nekatera tudi s premerom meter in več, ki so tu in tam stala v vodi, so rasle visoke rumene in nekaj nižje modre lilije in drugo, njima neznano, zelenje in podrast. Nekako tako je morala biti videti meja Germanije v času Rimljanov, je rekel Dušan. Šla sta v to skrivnostno šavje, raziskovat močvirnato divjino Zgornjerenskega porečja in nenadoma stala pred jarkom, polnim vode. Morda je bil kanal za pretok med jezeri. Na dnu je ležala podolgovata košara iz šibja. Temna, komaj vidna. Stopila sta v jarek. Čez kolena in preko stegen je segala voda in dno je bilo mehko, polno mulja in trave. Vsak na enem koncu sta dvignila košaro. Bila je past in v njej velika riba, zagotovo več kot pol metra v dolžino.

Te ne moreva nesti na plažo, je rekel Otto. Nastavljanje pasti je prepovedano in kako naj, če naju zasačijo, dokaževa, da past ni najina. Gledala sta veliko ribo, kako se brez vode premetava po pasti.

Veš kaj, jutri po službi greva po njo. Če je ne bo več, bova pa zaplavala in spustila sta košaro v jarek. Morda pa se najde še kaj drugega, je pripomnil Otto, ko je bila riba zopet v vodi.

Dušan je po službi stal na robu pločnika pred »Hladnim vrčem« — domenjeno gostilno. Izza ovinka je pripeljala Ottonova mačja grba. Dušan je stopil korak nazaj. Otto ni bil sam. Dekle z dolgimi svetlimi lasmi in velikimi očmi je sedelo ob njem. Naša sekretarka, jo predstavi Otto, ko je izstopil in nagnil naslonjalo sedeža, da je Dušan lahko zlezel na zadnjo klop. Njen stric je moj šef, je še dodal, ko je zaprl vrata za seboj.

Hallo, je pozdravila, se zasukala nazaj in mu čez naslonjalo ponudila roko. Hilde, je rekla polglasno, nato pa molčala. Otto je govoril o veliki ribi, kako je Dušan stopil v jarek, se pogreznil v blato, dvignil konec košare in ugotovil, da je past, pa še polna po vrhu, o močvirju in plavanju in dekle je le tu in tam kaj pripomnilo – kaj, Dušan na zadnjem sedežu ni razumel. Ogledoval si je njen profil, vrat in gladko, rahlo porjavelo kožo pod svetlimi kodri, ki so padali na stičišče obeh prsnih oblin nad zadnjim gumbom napete bluze. Desnico je položil na naslonjalo njenega sedeža in bil oddaljen le nekaj centimetrov od zapeljive polti. Dobra riba. Ko bi le vedel, za koga jo je pripeljal. Mu želi predstaviti dekle brez fanta? Brzdal je svojo domišljijo, ki bi prijateljstvo lahko povzdignila do vrhunca nesebičnosti, kakršna med samci, že po naravi, ni običajna.

Doma ima Eriko in nikamor ne gre brez nje, mene pa nagovarja, naj grem v mesto, naj si najdem kakšno dekle, kot da je to tako enostavno, če ti manjka besed, pa še v narečju govorijo in besede uporabljajo, ki jih ni v slovarju – menda angleške.

Pri jezeru je Otto zapeljal z gramozne ceste na konec obrežja brez kopalcev in ob njem do konca jase pod mogočna drevesa, kjer sta slutila jarek z ribjo pastjo. Onstran jezera, s široko plažo mivke in peska – »Adrijo«, je stalo nekaj avtomobilov večernih kopalcev. Otto in Dušan sta se obrnila v zelenje in oblekla kopalke. Ko je dekle prišlo izza avtomobila, je Dušan nehal dihati. Bila je visoka kot Otto. Velike okrogle prsi so bile stlačene v premajhen bikini. V pasu tanka kot nedorasla deklica, pod boki in izstopajočimi kolki pa dolge noge, predolge za telo, je bil kritičen Dušan v svojih mislih. Kopalke so pokrivale le najnujnejše. Pogledal je Ottona. Ta je rahlo pomežiknil in rekel, gremo.

Past so našli. Otto in Dušan sta se spustila v kanal in jo dvignila. Velika riba je še bila v njej. Premetavala se je v košari in čudili so se, da tako velika riba zaide v tako ozko past. Odprla sta košaro in potegnila ribo iz kletke. Z robom iztegnjene dlani jo je Otto udaril za glavo tam, kjer imajo sesalci tilnik, jo tako umiril in zavil v brisačo. Hilde je gledala vstran, Dušan njeno telo. Do avta so šli molče. Ribo je Otto položil v prtljažnik, iz njega pa vzel zloženo odejo, jo raztegnil za širino klopi in Hilde je sedla ter si brisala noge.

»Gremo plavat?« je vprašal Otto.

»Ja,« je rekel Dušan, Hilde je molčala, dvignila glavo in se zagledala v Ottona. Dušan se je obrnil proti jezeru in počasi zakorakal vanj. Kaj mu je preostalo drugega, je pomislil, njegova sekretarka je imela oči samo zanj in je govorila samo z njim, in se je pognal v vodo. Ko je zaplaval že lep kos v jezero, je zaslišal z brega: Midva greva na kratek sprehod – in so odšli; ona, Otto in odeja.

Dušan je plaval proti nasprotnemu bregu. Daleč in dolgo. Mlačna voda visokega poletja je kot gosji puh božala telo. Ob vrnitvi na obalo je sonce že zašlo. Osušil in oblekel se je in se bos sprehodil po mivki in pesku. Pobiral je ploščate kamne, jih metal prek vodne gladine, ne da bi štel odskoke. Za odhajajočim dnem se je vlekla le še tančica svetlih rožnatih barv, ki je počasi ugašala za nizkimi obronki večernega neba. Na vzhodni, nasprotni strani jezera ni bilo nikogar več. Dolgo mečka tisti dve bikini prekipevajoči žogi, je skoraj glasno pomislil, in da njegova domišljija ne bi zbezljala, je odprl prtljažnik in pogledal, ali se riba ni morda prebudila, čeprav je vedel, da je to nemogoče. Moral bi ji zadati smrtni udarec. Pa ni bilo treba. Ko je pokrov prtljažnika udaril v zaklep, sta iz trstike in šibja prišla Otto in naboj seksepila na tistih dolgih, pa vendar ne previtkih nogah, je popravil svojo prvo oceno.

Riba je pokončana, je rekel, se za nekaj trenutkov zagledal v Ottona in se obrnil proti jezeru, da se je Hilde lahko preoblekla. Ko je mačja grba pripeljala na gladko cesto, je Hilde naslonila glavo na Ottovo ramo in molčali so. Po njenih navodilih so pripeljali med enostanovanjske hiše, in ko sta jo odložila in zavila proti domu, je Otto rekel, sprehod ni bil moj predlog.

* Adria, italijanska obala Jadrana je bila ob koncu petdesetih letih 20. stol. pojem letnih počitnic.

REGIJSKO SREČANJE LITERATOV SENIORJEV ZA CELJSKO IN KOROŠKO

Rečica ob Savinji (JSKD OI Mozirje), petek, 27. maj 2016

Strokovno spremljanje:
Barbara Korun

Sodelovali so avtorji/ice:
Marija Artiček, Nevenka Brešar, Ljudmila Conradi, Vida Debelak, Valentin Deželak, Stanko Gašparič, Dare Gozdnikar, Ivana Hauser, Zora Hudales Trauner, Berta Jelenko, Stojan Knez, Ana Kralj Trpin, Vera Kuprej, Majda Labotar, Vida Mohar, Ida Nova, Ida Paradiž, Martina Podričnik, Lidija Polak, Albina Rajter, Marija Rihter, Marija Sivka, Blaž Šafarič, Milena Šimunič, Andreja Verbuč, Ivana Žvipelj

Izbrani/e avtorji/ice:
Dare Gozdnikar, Lidija Polak

MODROSTI ŽIVLJENJA

Barbara Korun

Letos je svoja dela v oceno poslalo 26 tekmovalcev, od tega se jih 16 ukvarja izključno s poezijo, šest s prozo, štirje pa so poslali tako prozne kot pesemske izdelke. Dela bi v grobem lahko razdelila v tri razdelke: tista, ki splošno povzemajo modrosti življenja in pri tem zapadajo v stereotipe, tako vsebinske, metaforične kot oblikovne, z neinventivno rimo in šibkim ritmom; tista, ki kažejo prve znake individuacije, ker gre za osebne spomine, konkretne dogodke in individualna občutja, v oblikovnem in izraznem smislu pa se šele trgajo iz stereotipov in priučenih splošnih stavčnih zvez; ter tista, ki so že popolnoma osebno obarvana na način, skozi katerega lahko vstopimo v besedilo, v izviren poetološki svet ali spremljamo glavnega protagonista skozi njegove/njene zgode in nezgode. Ob takih besedilih sem imela občutek, da so me »zgrabila« in da jih ne morem odložiti, dokler ne pridem do konca, ali pa so me pretresla s svojo poetičnostjo, izkušnjo, ki je neizrazljiva drugače kot v poeziji sami.

Za nadaljevanje sem izbrala dva sklopa besedil, oba pesemska:

BREZ BESED

Gre za deset pesmi srednje dolžine (le ena je malce daljša) in pretežno krajšega verza, vrstice so zbrane v kitice od dveh do petih verzov. Najbolj presenetljiva je metaforika: s podobami iz narave (drevo, veter, snežinke, Savinja, Anski vrh, ocean, svetilnik, minevanje dneva in noči ter letnih časov), ki jih spretno metaforično poveže z abstraktnimi pojmi, kot so npr. odločitev, stvarstvo, želja itd., nastanejo presenetljive in presunljive podobe, mogoče le v jeziku (npr. drevo »včasih rogovili naokoli kot svastika, ki pokosi vse pod seboj. / Drugič se vrti kot mlin, ki nežno prejema vetrovne želje.«) Posebna odlika te poezije je neke vrste filozofska, modroslovna naravnanost, odmaknjenost od neposredne dejanskosti, a individuirana in topla, ne hladnorazumska, kar se med drugim kaže tudi v poetološkem dojemanju časa ( ki je sam velik filozofski, pa tudi bivanjski, eksistencialni problem): »In ko prostor vdihne vse hitreje v vse smeri / in obzorje z izdihom posuši vetrovom oči / in oblaki kot namrščeni možgani razmišljajo stoje / in ko zemlja razpira koreninam misli / in v zvezdah slišiš šepetanja temi,« govori pesem Za usodo se nam ni treba bati, »se odmrzneš v rojevanju časa.« Skratka, gre za lepe, modre in presunljive pesmi.

PRSTI

»Si / tista, / ki trka / v svetilko: / saj si doma / zakaj ne odpreš?« je tretji, zaključni del prve pesmi Stopiš na prste. Gre za občutljivo, preprosto, a globoko poezijo v kratkih verzih in stavkih, v minimalističnem slogu, ki je izrazito dramatičen, z zasukom oziroma preobratom na koncu pesmi, ki se razpira v (ne)sluten pomen. Taka pesem je npr. Akord (s tem zapisom poleg glasbenega pojma akord prikliče tudi besedi / pomena »kordone« (debela svilena sukana nit) in »kardio-« (v zvezi s srcem), torej nekakšno srčno nit. Taka je tudi pesem kot nekakšna (rdeča) nit nas popelje po prostoru od vode in drevesa čez ulico in cesto, okoli uličnega vogla v hišo k zvoncu in potem po prostoru znotraj, v sobi, pod lestencem in skozi predale, ko tisto nekaj »polomi okna, vrata. / Stene. / Prižge luč. / In ko v kaminu zagori, / se razbije.« A tu ni konec pesmi, v novi, zadnji kitici nas čaka preobrat: »Iz vrča steče kaplja. / Čez.« Dolgo sem razmišljala, ali gre v zadnjem verzu za redundanco, ali ni morda odveč. Potem pa se mi je zdelo, da je pravzaprav v skladu s to poetiko, ki ves čas nežno, a vztrajno sili »čez« in da je torej ta beseda, čeprav odveč v podobi (saj kaplja nima kam drugam steči kot »čez«), na nek način emblematska za to poezijo.

Od proznih besedil, ki se mi tokrat niso zdela tako močna in prepričljiva, bi izločila besedilo kolaž besedil Epakta.

EPAKTA

Gre za izbor več besedil, katerim je skupna tema: užitek. Ta užitek je, kot ugotavlja pripovedovalka, zelo raznolik. Iz širšega nabora je izbrala sedem »užitkov«, ki nam jih predstavi na živ, sproščen in neambiciozen način (s tem mislim, da ne opazim izpostavljene volje po »umetniški« oblikovanosti besedil), ki je prepričljiv, zanimiv in humoren. Užitek pri kidanju snega (ponoči, medtem ko sneži), užitek utrujenosti po aerobiki, užitek pozabljanja ob sežiganju dnevnika, tolažnika v nesrečah, užitek nespečnosti, budnosti ob »dveh bučkah«, otroških glavicah, užitek v tišini po koncu koncerta v rudniškem jašku, užitek, ko preneha glavobol po zaužitju dveh aspirinov, in presežek, trenutek »večnosti« med hojo navkreber po gozdu do planinske koče, ki ga »razloči« v primerjavi z drugimi užitki. Gre za prvoosebno avktorialno pripovedovalko, ki velikokrat nagovarja bralce, besedilo poživi z onomatopoetskimi ritmičnimi vložki in ima velik smisel za prepričljivost detajlov (npr. vožnja skozi rudniški jašek).

LIKOVNICA MARJANA

Pretresljiva zgodba upokojene učiteljice likovnega pouka na osnovni šoli in njenega srčnega vpetja v življenje skupnosti v njej, od otrok do kolegov učiteljev in staršev. Zelo lepa poema v epskem zamahu in prostem verzu, zelo občutljivo in toplo spominjanje, na koncu pa tudi malce grenak občutek pogrešanja tega vzdušja po upokojitvi. Druge pesmi niso tako prepričljive, morda najbolj izstopata pesmi Zimski popoldan in Luna, ker ju ne zaključi s povzemanjem splošnih resnic, ki uničijo pesem (npr. videl boš, kako lepo je življenje; neskončno rada živim ipd.)

6

Gre za poezijo, ki ima že poteze lastnega, a se še opoteka v stereotipne zaključke ali skuša racionalno poantirati pesem, npr. pesem Na odru življenja. Bolj prepričljive so pesmi, v katerih se vsaj deloma izogne »občim mestom«, abstrakcijam življenjskih položajev, ki so tako splošne, da ničesar ne povedo. V tem smislu je drugačna pesem Matrica, tu bi pesnico spodbudila, da išče svoj posebni izraz. Modri smo šele, ko si dovolimo čutiti in zaznavati »po svoje«, predstave in predpostavke pa pustimo ob strani.

MATEMATIKA

Živeti drugače je prvoosebna izpovedna zgodba človeka, ki je doživel grenko ljubezensko razočaranje, povezano tudi s finančnim in poslovnim polomom, ter je pristal na socialnem dnu kot klošar. Gre za zanimivo zapisano retrospektivo, s prepričljivimi dialogi in detajli. Vendar je sama pripovedna naravnanost (v enem kratkem spisu zaobjeta življenjska zgodba) premalo podrobna, da bi lahko živost, pripovedna sposobnost, ki jo zapisovalec prav gotovo ima, prišla bolj do izraza. Med branjem sem si večkrat zaželela, da bi se pripovedovalec dlje in podrobneje ustavil ob posameznih prizorih ter se globlje in bolj kompleksno posvetil pripovednim likom.

KLIN69

Gre za štiri pesmi, ki imajo samosvoje, prepoznavne poteze in veliko humorja. Gre za krajše pesmi v prostem verzu in brez rim, ki s preprostimi, a stilno oblikovanimi stavki (ponavljanja, anafore ipd.) skozi skrbno izbrane detajle (npr. pesem Prijatelj moj) uspejo ustvariti posebno občutje sicer splošnočloveških eksistencialnih položajev.

HRAST – BREZA

Šest kratkih spominskih utrinkov iz preteklega obdobja, katerega sledov že skoraj ni več, sestavlja besedilo, katerega odlike so poleg jezikovne izbrušenosti in širokega besednega zaklada prav ti spominski drobci, obarvani z izrazito čustvenostjo in dovolj zanimivo, dramatično zapisani (zasnova, zaplet, vrh, razplet pripovedi). Prav zlahka bi jih objavili kot memoarsko prozo.

4916

Gre za pet domoljubnih pesmi, ki v rimanih in ritmiziranih verzih opevajo Slovence in Slovenijo, Ljubljano in veselo družbo. Po ritmu, vsebini, metaforizaciji spominjajo na besedila narodno-zabavnega žanra, prav gotovo bi se jih dalo lepo prepevati. V pomenskem in vsebinskem polju se gibljejo okrog razsvetljenstva (nekoliko spominjajo na Vodnika), častijo vince in trte ter slovensko zemljo, vendar ostajajo znotraj zdaj že stereotipnih podob in izraza. Spodbudila bi trud pri iskanju rim.

NEZNANKA

London po Londonu je daljši prozni zapis. Gre za spomine prvoosebne vsevedne pripovedovalke na nenavadno osebo, imenovano Mrs Mary, starejšo nebogljeno gospo, ki se nekega dne pojavi pred njenimi vrati in išče svoje sorodnike. Pripoved teče zanimivo in je polna detajlov, ki jo včasih poživljajo, drugič pa spet z nepomembnostmi zadržujejo pripoved. Pisateljica ni dovolj izrabila nenavadnost protagonistke (v resnici niti ne vemo, kdo je pravzaprav »glavna junakinja« pripovedi, Mrs Mary ali prvoosebna pripovedovalka), pa tudi rasistični podtoni v besedilu niso dovolj natančno razčiščeni in postavljeni v primeren etični okvir. Vsekakor pa gre pohvaliti pripovedno zagnanost in smisel za opazovanje. Besedilo bi bilo dobro primerno sčrtati in zaostriti problemsko os – življenjske izkušnje in podobo pripovednega lika.

NA RAZPOTJIH

Za vrati pa vse tiho je kratka prigoda zakonskega para Lidije in Toneta na valentinovo. Zanimiva zgodba, ki pa je avtor/-ica ne izrabi. Kot da bi ji zmanjkalo pripovednega zagona, se ustavi zgolj pri navajanju dejstev in okoliščin, ne posveti se dialogom, orisu vzdušja, notranjemu monologu pripovednih oseb, kompleksnosti njihovega dojemanja in razmišljanja, tako da besedilo ostane na bolj osnovni pripovedni ravni. V nadaljevanju prispevek prinaša dve pesmi, Sirija in V sozvočju, od katerih se mi zdi druga bolj posrečen zapis občutja, kajti prvo preveč zaznamujejo abstraktne predstave oz. predpostavke.

DOM

Osem pesmi, obarvanih s spominom na dom, mater, domačijo in z resignacijo poznega življenskega obdobja, ko se je »dan ogrnil v sivino«. Pisec se zateka k pisanju pesmi, ki naj ostanejo za njim kot pričevalke »bolečine, / trpljenja, samote«, a tudi »odmev moje duše«. V izraznem pogledu se pesmi kljub močnemu čustvovanju še niso izvile iz stereotipnega upovedovanja, svetovala bi več eksperimentiranja v metaforiki in v obliki.

TULO

Deset pesmi, nekatere zapisane v urejenih kitičnih oblikah z rimo, nekatere kot pesmi v prozi. Občutek imam, da rimanje in ritmiziranje zaustavljajo in zavirajo posebni tok te pisave, preprečujejo, da bi se morebiti razvile kakšne bolj nenavadne in presenetljive podobe, kar se zgodi v pesmi v prozi. Tu je domišljija drznejša in bolj osebno obarvana, svetovala bi le, da se avtor izogiba poantam in zaključnim racionalizacijam prej povedanega, ker s tem uniči učinek branja, pomen kanalizira v ozko zamejeno območje, namesto da bi ga pustil »odzvenevati«.

ANA53

Avtorica je poslala dva zapisa: Mariborska avantura ali kako smo si različni ter Mi o volku, predsednik iz gozda. Druga je kratek zapis o srečanju s tedanjim predsednikom vlade, prvo besedilo pa bolj obširno opisuje dan, ko je prvoosebna pripovedovalka odpotovala v Maribor na ljubiteljsko pisateljsko srečanje. Zapisa sta živahna in pripoved teče brez ovinkov, vendar se kljub temu raje zadržuje zgolj na osnovni pripovedni ravni, brez karakterizacije oziroma poglobitve likov in večje kompleksnosti dogajanja.

DPSG96

Prispevek prinaša dve pesemska in dva krajša prozna zapisa. Avtorica je močnejša v prozi kot v poeziji, ki se ne izvije sterotipizaciji. Prozna zapisa pa sta kljub izredni kratkosti zelo zanimiva, saj se ukvarjata prvi, Pot skozi temo, s trenutkom prebujanja iz nezavesti, drugi, Ko pade zastor, pa je zanimiva, s črnim humorjem obarvana zgodba dveh romantičnih zaljubljencev v mladosti, ki se v starosti srečata, a zaradi starostne demence ne prepoznata.

SKORPION

Osebna in posebna metaforika, posebna prespektiva na sodobni čas in minimaliziran izraz, to so značilnost poezije SKORPIONa, Srce na polici, pesem o cunji, Brez neta ... beda planeta, Mravlja in drugi naslovi kažejo, da piščevo pozornost pritegujejo detajli vsakdanjega dne, ki mu jih uspe zagledati v novi luči, kljub občasnim zdrsom v predvidljivost, v že videno, slišano, prebrano.

GOZD

Nostalgična, resignirana in reminiscenčna poezija, pospremljena z dobrimi nauki in preprostimi rimami. Prav gotovo živo občutje minljivosti in dokončnosti preživelega in poskus oživljanja skozi spomin, a premalo (p)osebno, enkratno. Tu je morda izjema zgodbica o povodnem možu iz mlake, ki pa oblikovno še ni dozorela.

LIPA

Občutljiva, krhka poezija, polna domišljije. »Svoja življenja tkemo / v prosojna pletiva, / tako rahla, tako krhka.« Ti verzi bi bili lahko posrečen avtopoetičen opis. Pisava je oblikovana, izobražena, uporablja ponavljanja, anafore, paralelizme in druga ritmična sredstva, tudi metaforične podobe so subtilne. Najlepša se mi zdi pesem Nocoj, v kateri se ta krhkost sreča z močno voljo po izrazu (popravila oziroma malo bolj premislila bi samo konec, ki pesem nekako preveč zameji).

TITA

Besedila, ki jih je avtorica poslala na razpis, so dve pesmi in zgodba. Prva pesem, Otroška, govori o želji premagati samost, o prihodu »dame z lutkico v rokah«, po odhodu katere pesnica doživi, da »samost zraste in je še bolj sama«, dokler »slednjič s smrkavim obrazkom / premagana zaspim«. Druga, Pisun, opisuje pisca na podobnem srečanju, kot ga imamo danes, njegovo nervozo in samozaverovanost. Kratka zgodba Jož in Tila je prav tako spretno zapisana pripoved o srečanju s sošolko po mnogih letih, v katero vplete spopad med feministično in mačistično ideologijo. Zelo zanimivi dialogi in subtilno opzovanje ter orisovanje junakov, ni pa dovolj jasno razvidna poanta besedila, morda tudi zaradi premalo profilirane prvoosebne pripovedovalke.

BINA

Bina je poslala na natečaj tri pesmi in tri strani prozne pripovedi. Pesmi niso tako zanimive, ostajajo zaznamovane s preprosto čustvenostjo, ki se ne dovolj izmika običajnim pesniškim, ljubezenskim obrazcem. Zanimivejša je zgodba, ki skozi spomin vnukinje Vanje na njeno babico pravzaprav pripoveduje o babičini romantični ljubezenski zgodbi. Čeprav ta ni tako dobro povzeta, je pa okvirna pripoved polna imenitnih detajlov in subtilnega občutja povezave med vnukinjo in babico.

27252

»Optimizem se je oblekel / v prevelike hlače. / Za manj se naprezam,« ugotavlja pesem Obed, zadnja od petih zanimivih in metaforično presenetljivih, bogatih pesmi. »Zakrite oči z mokro brisačo / vidijo kamen na srcu. / Leta so razbila kamnitost v črn prah. / Bi počistila?« se sprašuje v drugi pesmi, Bi počistila. Skozi metaforične podobe do bralca prenica spoznanje, ki ga je mogoče izraziti le v jeziku. »Ne, ne bo počistila osvetljenih kotičkov, / naj se postarajo z njo,« sklene pesem in s tem sprejme nase trpno usodno starajočega se. Poezija, ki prav gotovo kaže močne poteze individuacije, a v celoti še ne zazveni.

TULIPAN

Pet prijaznih pesmi šteje prispevek TULIPANa. Preproste dvovrstičnice (tudi zadnji dve pesmi bi lahko zapisali tako!) izražajo blago vdanost v to, kar je, v tek časa, letnih časov in življenjskih obdobij, kar kažejo tudi naslovi: Pomlad, Zimska megla, Vroče poletje, Jesenska. Prvoosebna lirska subjektka se ne obremenuje s skrbmi, raje se (in nas!) potolaži s preprostimi življenjskimi modrostmi: »Počasi narava odpravlja se spat, / kajže so polne, se zime ni treba bat.«

LARISA

Prvoosebna pripoved na treh straneh obnavlja spomin na začetek ljubezni do Ane, o kateri pripovedovalec pravi, da pri njegovih 81 letih še zmeraj traja. Zanimive so prispodobe, s katerimi še kot mladenič svojemu dedu, njegovemu »najboljšemu sogovorniku«, predstavi svojo ljubezen: »Vsak njen kodrček se je ovijal okoli njene glave kot fižol po koruzi. Njen glas je bil podoben kikirikanju pevcev ob jutranji zarji /.../ Ko je z rokami obirala stročji fižol, se mi je zdelo, da igra na harfo in da nekje med oblaki slavček opazuje in poje svoj pesem o ljubezni.« Seveda sreči sledi nesreča, ki se k sreči izkaže zgolj za peripetijo, konec je, kot smo že slišali, srečen!

NIRVANA

Nirvana je poslala tri kratke prozne zapise ter devet pesmi. Prozni zapisi so bolj kratka poročila o posebnih doživljajih, bodisi o policistih, ki so prvoosebno pripovedovalko dvakrat zaporedoma zalotili brez vozniškega izpiti, bodisi o beračici (ta je še najbolj doživet), bodisi o poškodbi pripovedovalkine hčere, umetnostne drsalke. Pesmi so bolj izdelane, so kratki, hipni zapisi o trenutkih epifanije, poglobljenega življenjskega občutja in vpogleda, lepe pa takrat, kadar se zadovoljijo zgolj s čutnim vtisom in ne vsiljujejo svoje interpretacije, taka je npr. Divje ciklame.

SONCE76

Prav gotovo že izoblikovana poetika, sproščena in samozavestna, ki se ne ukvarja preveč s svojo »umetniškostjo« oziroma s tem, da bi na bralca skušala napravti vtis, temveč si dovoli biti samosvoja, posebna. »Všeč mi je ta občutek lahkotnosti / &breztežnosti / jasnine / ko je lepo že, da si,« pravi v drugi pesmi, Ko se počutim umetniško. Ve, da se je treba sprostiti in si dovoliti preprosto biti — nepopolna, kot pravi v četrti pesmi, Nisem popolna, za katero v oklepaju izvemo, da je uglasbena. (Je avtorica morebiti kantavtorica?) Kakor koli, moramo se strinjati s pesmijo: »Nisem popolna, / ampak znam se smejat, / nisem popolna, / ampak saj se učim / in ko sem s tabo / lahko letim.«

ŽIVA

Lepa, nežna, simbolistična, minimalizirana govorica, ki z malo besedami sugerira veliko (taka je npr. prva pesem PO, šesta Konec ali sedma, Zaznamovana). V prvi gre le za golo naštevanje, za nizanje (metaforičnih) podob, ki izzvenijo v subtilen opis tistega nekaj. Najboljša je ta poezija takrat, ko se odpove racionalizaciji spoznanj in pesem pusti pomensko odprto. Takrat »Besede nihajo kot breze v vetru.// Majhna deklica spet bosa pleše / med bilkami trav, / upognjenih v vetru samote. // Prtljaga besed postane lažja, / hrepenenje se vrtinči v daljave / in se razblini v šivu neba.« Poezija ne potrebuje dodatnih pojasnil in rezoniranja.

GLEDAM DREVO

Dare Gozdnikar

Gledam drevo,

kako se maje v osi,
kot tehtnica tihih odločitev.

Na eni strani zemlja, ki nas čaka
in na drugi stvarstvo, ki nas vleče.

Veje se plazijo v nebo
kot podaljški kril ugnezdene ptice,
ki ne zmore zleteti in nahraniti mladičev.

Korenine kalijo v prsti
kot brodolomec, ki krmari na svetilniku usode;
zasajenih semen mnenj o sebi in sadežev opazk, ki jih nabirajo drugi.

Opazujem drevo,
kako se ziba v osi. Znano mi je.
Včasih rogovili naokoli kot svastika, ki pokosi vse pod seboj.
Drugič se vrti kot mlin, ki nežno prejema vetrovne želje.

Včasih slutim,
da mi maha kot prednik,
ki sem ga nekoč dobro poznal,
a vse bolj čutim, kako mi raste pod kožo v skorjo
in razkuštrani listi kot snežinke padajo v počesano poletje.

Vidim drevo. Ki je jaz.
In skozi os kukaš ti.
Vse drugo so
ostali.

Za usodo se nam ni treba bati.

Lepo je sprogramirana in spravljena na varnem
v trezorju obupanih novincev, ki vstopajo skozi zarjavelo kodo sveta.

Za namen je potrebno kanček potrpljenja,
da pridemo do konca k skritemu pomenu, ki zvesto datira čas.

Za razum bomo iznašli nadomestek v pojavu
kakšnega naravnega izuma; s pomočjo zrenja mimo nemira,
da se zagledaš v pomen v očeh, prekrit z vekami boga.

Za en sam korak po rdeči preprogi so geni pripravljeni poljubljati stopinje.
Preproga je tkanina srca, po kateri tečemo nazaj v vodo vseh vod,
sveti ocean duše.

In ko prostor vdihne vse hitreje v vse smeri,
in obzorje z izdihom posuši vetrovom oči,
in oblaki kot namrščeni možgani razmišljajo stoje,
in ko zemlja razpira koreninam misli,
in v zvezdah slišiš šepetanja temi;

takrat so upogibanja le umeščanja na svoje mesto,
kot so srečevanja le sidranje trenutkov okoli plovbe,
da se odmrzneš v rojevanju časa.

Res dolgo

so me prepričevali
naj svetlobo uzrem od zunaj

kako se v jutru
omajana upogne čez Anski vrh

da se odbije od jate zvezd kot gos
ki pomotoma vzleti proti severu
in v kljunu stiska kos neba

kako se ugnezdi v naročje sobe
ter izlega mala pegasta sonca
izmenjaje na vsakih enajst let

še dlje sem si dopovedoval
da je ne uzrem popolnoma
ampak raztreseno
v razpršenem

kako se odbije
z zrcalne Savinje
kot neprekinjena roka
ki pluje v mladost

kako rezine sija
stapljajo razdalje bregov
kot bi zajel vse vode hkrati

in če spijem požirek
me vodí kot žarek
od znotraj
navzven

kot utripajoči svetilnik srca

Ko sem odsoten, slišim vračanja.

In v povračilo upanja, da je sneženje le nenehno
klicanje poletja, se nemiren hlad požene v objem vročine.

Napojil sem vodo, bolj žejno od stvarjenja
in pojedel bi se, če bi veter grizel lase,
kot se bodo zgrizli časi med prostori.

Okušanje svežine
me prevrača kot senco
na razgreti strehi neba.

Podolgem se sonce
na kratko obregne v telo,
meso zaihti in ponudi košček sebe duši.

Zadušljiv bo ta svet, ko zgorijo vse zvezde,
in odrešitev ob koncu vedno nalahno potrka na vrata.

Lahko da se sliši v minljivem
in kar je odprto očem
se ob belem dnevu stemni v bleščavi noči.

Nebesa spijo pod črno luknjo miru.
In nič se ziblje na tehtnici pod svodom vesolja.

Več večnosti je

in čas nima časa,
da bi pretekel ves prostor.

V nekem poletju
spijo vse zime in se
tiščijo skupaj v drgetu.

Vse duše dušijo
prekletstvo človeka
in na vrvici, stkani iz potrpljenja,
izpuščajo balone navdahnjene ljubezni v zrak.

Ko se zrak
zgosti v nevihto
v očeh umirajo valovi.

Oblaki gromoglasno
šepetajo zgodbe tekočih dni
in štorklja v ušesu nemo gradi gnezdo uslišanja.

Večerno sonce
z žarki kot noži reže
temne lise obzorja na miselne trakove.

Z dobrimi deli
rešuješ slabo vest,
slabih dejanj pa ne izpere prihodnost.

Ko dregneš v mir
je kot da bi sanjsko palico
zmagoslavno zapičil v mravljišče.

Nekdo medtem
z obale pobira zadnjo školjko
kot končno dobrodošlico celoti.

Pogoltnil sem sonce

in sedaj že tisočletja ležerno
bruham zdrizasto temno snov.

Zdravnik pravi,
da ni nič hujšega,
le zemljo naj grizljam
spontano in požiram spiralno,
kot bobi palčke pred televizijo.

Ko sem mu omenil,
da ne gledam TV ja,
mi je prepognil glavo
in s stetoskopom poslušal tok misli.

Ob tem pomislim na reko,
kako se v poletni vročini obrača,
vsa mokra in željna,
vznesena v prvem zavesljaju rok,
ki se sklanjajo čeznjo.

Sanjam na tem mestu ni dolgčas,
le luna ponoči zeha in meče oči na kamne.

Kamni se zdrznejo
in pričnejo pomenkovati
o davnih časih,
ko so še lebdeli v oceanih.

Takrat so bili otroci sonca.
Ki so zbežali v temo.

Nekje sredi listanja sem zasledil:

ko ljubezen zapolni strah nastane mir.

Ko sem prebiral ta stavek
je bilo še prezgodaj, da bi to razumel.
Ptice so pele, vsaka v svojem jutranjem narečju,
narek časa, ki mi je bil na voljo je prehiteval.
Koščki zemlje so bili omejevani kot smo omejeni sami s seboj.
Svetloba je odpirala zrak v ponujanje, ki ga še nisem znal ujeti z dihom.
Dojemanje kot začasna zadeva pa je zadevala v prazno.

Omenim naj še časopis:
Vsakodnevne novice
Naklada: vsak dan več nepotrebnega
Založba: med vhodom in izhodom za vrati
Tisk: stisk roke na predelu, ki ne boli
Davčna številka: ponižna vrednost preseženega
Osnovni kapital: najboljši prijatelj v najslabših dnevih

Odložim časopis.
Veter razpira strani.
Črke vzletajo.
Na nebu besede.
Pis časa se razpiše.
Pomembna novica sem jaz.

Imamo neverjetno srečo,

da ne vemo vsega.

Kakšen dolgčas bi bil
z nič novega na obzorju,
z odgovori na vsa vprašanja,
ki jih ne bi bilo potrebno niti postavljati.

Vsi pri miru brez besed vsevedoč.
Nič truda za dosego ničesar.

Kaj naj človek počne s to količino védenja?
Bi nam bila v pomoč ali bi se znova odprla nova vprašanja?
In odgovori nanje, postreženi s piškotki in čajem ob petih popoldne.
V senci krošenj in v hladu spoznanja.

Vse neznanke bi razočarano razkrite
čakale na manj znane čase.

Vse dokazano in preverjeno in znano,
nikakršnih nepotrebnih upanj na boljše,
brez presenečenj na sprehodu skozi park
ali mimo kakšnega planeta skozi vesolje.

Razkrinkani bogovi osramočeni.
Vera brez verjetnosti v verjeti.
Ker verjameš, kar veš, - in vemo seveda vse -
še posebej, če ni v kaj verjeti.

In zakaj bi nekaj, če že veš, da bo,
in to točno tako.

In komu bi, če že veš, komu in kaj,
in je znano, zakaj.

Vedeli bi za smisel svojega početja –
kakšen nesmisel bi bil šele to!

Toliko nepotrebnih potrebnosti
bi bilo na kupu znanja.

Res imamo srečo.

In tako se vse skupaj končuje

dolgi začetki nihajo v konec
potovanje pa ne kliče po spremembi
le po občutkih in strasteh

vsak štopar posebej se obeša
več jih je bilo
iskalcev zaposlitve prostega časa
kar ni preprosto
saj se vzgib drugači

voziš se vse smeri hkrati
ob vsakem smerokazu prečrtaš cilje
ti so željni mest
srečaš se do golega
da je upor čim manjši
da se ti upira misel
da te vidijo skozi

s telesom so vedno težave
um si misli svoje
morala se kremži
podzavest brez slabe vesti
vestno dela svoje

zadnji štopar
ki ga ponoči pobereš
predčasno izstopi
luna se mu je prilepila na podplate

v retrovizorju opaziš bibavico stopinj

Pa so se srečale;

napaberkovane izkušnje spominov,
nekaterih izpred parih let, druge vsled desetletij,
stoletje še čaka na izpolnitev pogojev.

Ti so;
Upravičeno rojstvo z nameni,
ki se večinoma opravičujejo.

Rast telesa in osebnosti v nekaj
kar bomo stežka poimenovali zrelost.
Ta je mestoma tako sočna,
da bo kmalu neužitna.

Sledi kopičenje
prepotrebnega izobraževanja,
ki ga potiskamo na goro resnice.
In kar nam ostane v glavi –
temu recimo znanje.

Nato spoznavanje paritvenih zmožnosti.
Rezultati so lahko ljubki,
a zgodi se,
da ne vemo, kaj bi z njimi,
ko odrastejo in prerastejo naše upe.

Ter kasneje
ugajanje vsem za ceno preživetja.
Kar razlasti osebnost na miniature neugodja.

In naposled
negovanje stikov.
Da ne pozabimo nase, ko nam drugi povedo,
kdo pravzaprav smo in kaj želimo biti.

Omenimo še čas –
ta velja predvsem za tiste,
ki potrebujejo odmerjena obdobja.
Tako lažje ocenijo težo udobja.

Na srečo v nesreči
in kolikor je dobrega v slabem
ima narava svoje načrte,
ko jo poskušamo posnemati.

Včasih s prižganimi,
a večinoma s pokvarjenimi snemalniki vesti
pod pokrovom nečesa večjega,
ki nam vztrajno nekaj malega dopoveduje.

Le kaj –
se sprašujemo
ob tem,
ko se smešimo,
ko se nam posmehuje.

REGIJSKO SREČANJE LITERATOV SENIORJEV ZA GORENJSKO

Žirovnica (JSKD OI Jesenice), 2. junij 2016

Strokovno spremljanje:
Gabriela Babnik

Sodelujoči/e avtorji/ice:
Tanja Ahačič, Iztok Alidič, Uroš Brankovič, Marija Dodič, Tadeja Fister, Sonja Frelih, Janka Jerman, Andrej Kokot, Marija Krajnik, Melita Lah, Zlatka Levstek, Drago Makuc, Alenka Mihorič, Breda Miščevič, Silva Mizerit, Helena Ogorelec, Ivana Pogačar, Marija Pretnar, Mira Smrkolj, Slavko Stošički, Milena Sušnik Falle, Alenka Trampuš, Romana Turk, Franci Tuš

Izbrani/e avtorji/ice:
Uroš Brankovič, Zlatka Levstek, Mira Smrkolj, Milena Sušnik Falle

OD INTIMNIH RAZMERIJ DO SUSPENZA

mag. Gabrijela Babnikr. 1979

Letošnje srečanje literatov seniorjev v Žirovnici je bilo izjemno kakovostno. Avtorji so se prijavili ne samo s poezijo, temveč tudi z izjemnimi proznimi besedili in celo z dramskim besedilom.

Predvsem pesniška besedila so tematizirala intimno razmerje, strah pred razkritjem, celo erotiko, čeprav je ta ostajala zakrita za aluzivnimi tančicami. Nagovor drugega je torej še vedno prisoten, čeprav je bilo najzanimiveje, kako se predvsem avtorice – v točno določenem obdobju – svojega življenja samodefinirajo: »Še vedno sem posoda, / ki nosi vsebino, / na katero ne morem vplivati. / Še me mamijo podobe sveta.

/ Polna sem besed, misli, izkušenj.« To je na primer v eni izmed svojih pesmi zapisala avtorica, ki se je podpisala s šifro Madali.

Pesmi, ki so izkušenjsko prežete, hkrati pa se ne zakrivajo v alegorično govorico oziroma skušajo nepretenciozno, predvsem pa s plastičnim podobjem spregovoriti o vsakdanu, so zagotovo najboljše. Če za avtorico, ki se je podpisala s šifro Klementina, za čas nekaj verzov še mislimo, da se bo opravičila zaradi radosti, ki jo čuti, se izkaže, da opisuje zgolj bivanje, kakršno je: »Poskakovati z mladostjo, / se smejati na ves glas, / zapeti, ljubiti, goreti, / čeprav se je skrčil moj čas.« Omenjena avtorica – zaradi krčenja časa – ni moralistična, ne razdaja se v bolečini, ampak zgolj govori o vsakdanji stvarnosti. V eni izmed pesmi nam na primer pokaže, kako nastane spomin, mimogrede ošine bivanje v nekdanji dvojini, vendar svojo izkušnjo vedno prenese na univerzalnejšo raven.

Precej pesmi je tematiziralo tudi motive iz narave; najboljše so bile tiste, ki so na primer »opazovanje oblakov« prenesle na izkušenjsko raven. Pesnica, ki se je podpisala pod šifro Si videl, je zmožna posebne zadržanosti, ki odkrije ravno prav. Zdi se, da avtorica išče v pesmih prostor svobode, in čeprav ji ne uide tudi kakšen kliše, ima svoje zmožnosti, med drugim tudi še vedno bivanje v dvojini, natančno premerjeno. Njena posebnost so kratke, nekaj vrstične pesmi, vendar ji ta izrazita ekonomika ne prepreči, da ne bi v pesmih na plano priklicala detajlov, pri čemer je zelo pozorna tudi na jezikovno plat upesnjevanja.

Pesnica, ki se je podpisala s šifro Tehtnica, je stara znanka literarnih srečanj v okviru JSKD-ja. Gre za izdelano avtorico, ki ima za seboj tudi že nekaj izdanih knjig. V pesmih, ki jih je poslala na tokratne srečanje, definira odnos do pesnjenja, toda v središču njenega zanimanja je v resnici Drugi, ob katerem mora braniti svoje dostojanstvo. Podobje, s katerim opiše Drugega, je inovativno, slutiti je celo nekakšen premaz temnine, strahu, tujosti. Kar je morda najbolj moteče, je, da se avtorica v večini pesmi definira v odnosu do Drugega in da se hkrati posipava s pepelom. Čeprav je tovrstno mejno razmerje, ki avtorico potiska »na rob prepada«, zelo produktivno za pisanje, je vseeno moteča avtoričina glediščna točka, posebej, ker se zaveda tako svojih kot njegovih omejitev.

Ena lepših pesmi, ki ničesar ne izreče, pa vendarle v njej zaslutimo minljivost, sočasno prežeto s posebnim optimizmom in skoraj nikoli grenkobo, je pesem Klitje, avtorice, ki se je podpisala pod šifro Zeleno. Gre za zelo lirično, nežno govorico, v ozadju katere ves čas slutimo tudi nekaj prozaičnega. Avtoričina drža je drža čudenja – lepoti, pri čemer tožbo zaradi prihajanja neizogibnega subtilno zatre.

Avtorica, ki je zelo posebna v svoji pesniški govorici, se je podpisala pod šifro Breza. Z verzom iz pesmi Zrcalno šepetanje na primer poruši naša pričakovanja glede občutij, ki naj bi prihajala na plano »v jeseni življenja«. »V zapoznelem vzgibu poletja, / bijem nostalgičen boj,« zapiše v že omenjeni pesmi. Tudi ta pesnica se zanimivo samodefinira: »kot sekira stari jablani, / ki ne bo več rodila.« Zdi se, kot da je avtorica pomirjena z neizogibnim v prihodnosti, tare pa jo tisto, kar se je zgodilo v preteklosti. Daje nam slutiti, da obžaluje, ker življenja ni živela, kot bi ga lahko, čeprav na koncu koncev zamolči vir tega obžalovanja (igra zakrinkavanja je v tem kontekstu povsem dobrodošla).

Pesmi, pod katere se je avtorica podpisala s šifro Žalostna, imajo verjetno predvsem terapevtsko funkcijo. Pesniški kalup avtorici pomaga udušiti bolečino zaradi tragične izgube. V njih je dobršna mera klišejev, predvsem pa ponovitev, ki delujejo že nekoliko zaklinjevalsko, skorajda kot molitev. Čeprav se avtorici pri strukturiranju pesmi poraja ogromno vprašanj, v odgovor pa dobi le molk, že sam proces pisanja in strukturiranja pesmi daje določeno uteho. Za avtorico je verjetno najpomembneje, da v danem trenutku vzpostavi dialog z umrlim. Vprašanja, ki se odpirajo, predvsem na čustveni ravni, torej odnos do telesa, do partnerja, do tega, kar avtorica je, bodo verjetno avtorici v prihodnosti vir in navdih za pisanje. Avtorica je vsekakor zmožna stiliziranja, popuščanja literaturi; ko se bo bolečina nekoliko unesla, bi avtorici v branje priporočila na primer eseje Aleksandra Hemona (avtor ima podobno izkušnjo izgube otroka).

Prozna besedila, vsaj nekatera, gradijo na suspenzu. Avtor, ki je spisal zgodbo Moj ljubi je moder, in sicer pod šifro Moder, je absolutno vešč jezika. Suspenz na primer gradi vsaj na dveh ravneh: ob tem, da – vse do konca – namerno zamolči, o čem je v zgodbi pravzaprav govor, njegov jezik spominja na primer na jezik Florjana Lipuša. Avtor bralca, ki ga seveda postavlja pred preizkušnjo, če mu že ne nastavlja uganke, še dodatno zmede z lokacijo dogajanja, ki pa je kljub drugosti in drugačnosti popisana zelo avtentično. Od avtorja, ki je zmožen tolikšne jezikovne bravuroznosti, ob tem, da odlično obvlada dramaturški lok zgodbe, vključno z odprtim koncem, bi si zagotovo želela še kaj prebrati.

Avtorica, ki se je podpisala pod šifro Dačarka, je za srečanje prispevala tri krajše zgodbe (med njimi eno izpoved) in eno daljšo. Najzanimivejša med njimi je zgodba Kamera, ki zelo primerno »izrablja« žanr kriminalke. Zgodba je stopnjevana na takšen način, da bralca dobesedno prisili branju. Jezik se temu prilagaja. Avtorica je na delavnici sama povedala, da je izjemno uživala v meandrskem prepletu različnih ravni zgodbe, in to navdušenje se prenese tudi na bralca. Čeprav je pohvalno, da se avtorica zmore izražati tudi v pesniški obliki, je njena proza boljša od poezije.

Avtor ali avtorica, ki je spisal(a) zgodbe Lepota, Svečnik … in se podpisal(a) pod šifro Utrinki, svoje zgodbe in like niza za odtenek preveč črno-belo. Vseeno pa je pri njej/njem občudovanja vredna pozornost na detajl ( kot na primer šilček v zgodbi Svečnik). Najbolj zapomnljiva je zgodba Dan kot vsak drug, ki popisuje vsakdan travmatizirane družinske ženske. Zanimivo opisan je na primer lik moža, ki je skorajda arhetipski. Morda bi se potencialno njegovo arhetipskost dalo razbiti z nekaj več utrinkov o njenem morebitnem uporu nekje v prihodnosti. Navsezadnje si literatura ta glas vedno lahko vzame.

Resnična zgodba o veselju in trpljenju avtorice, ki se je podpisala pod šifro Vojak, tematizira avtoričinega prednika, ki je bil zanimiva tržiška osebnost. Avtorica je svojo zgodbo zastavila skorajda antropološko. Čeprav je avtorici uspelo lepo zaobjeti tedanje medsorodstvene relacije in morda celo določeno odtujenost, so vendarle nekoliko nenavadni prehodi med tretjeosebno pripovedjo in pismi, ki jih je avtoričin ded pisal med vojno domov svoji ženi. Zaradi lažjega razumevanja in v korist večji koherentnosti besedila bi se bilo smiselno odločiti za enega pripovedovalca. Tedaj bi verjetno tudi ded izpadel kot literarni lik, besedilo pa bi se pomaknilo v polje literarnega. Antropološkost se na primer še vedno lahko ohrani z notice na koncu ali začetku besedila. Obstoječi dedovi zapisi so nedvomno izjemno dragoceni, zato bi bilo še toliko bolj smiselno, da se na primer posamična podatkovna nizanja »prevede« v situacijske prizore, in tu bi avtorica morala izstopiti iz polja verjetnega in resničnega ter se pomakniti proti imaginarnemu, izmišlijskemu, kar zna biti svojevrstno potovanje. Avtorici v branje priporočam na primer roman Tanje Tuma – Češnje bele in rdeče. Priporočljivo je tudi, da se avtorica izogne formulacijam, kot je »naš junak«, in še bolj razdela dedovega uporniškega duha ( kako se je na primer upiral vsem avtoritetam, se izogibal vojski itd.). Tudi komentar o njegovem pisanju bi moral biti v besedilo integriran bolj subtilno, morda že vmes med besedilom, in ne šele na koncu.

Dramsko besedilo, ki smo ga imeli priložnost brati na tokratnem srečanju, je odlično predvsem v svojem jezikovnem preigravanju in seveda v subtilnem komentarju o današnjosti. Pri tem pa ne gre le za črno-humorne aluzije na nacionalne kategorije, kot so jezik, narod, pripadnost, ampak predvsem na veliko bolj zabrisljive meje med normalnostjo in zmešanostjo. Tisti, ki se razglašajo za normalne, so največji norci in obratno. Drama deluje tudi kot bralno besedilo, predvsem zaradi inteligentnega preigravanja, izločanja likov, končnega izteka itd.

MOJ LJUBI JE MODER

Uroš Brankovič

Ko sem na skrivaj pogledal skozi okno, sem te nemudoma zagledal. In zdelo se mi je, da si tudi ti pogledal mene. Zelo natančno. Morda si hotel videti, ali se mi po rokah in obrazu kaj pozna iz tistih trenutkov, ko so naju nasilno ločili.

Postavljen si bil na močno zibajočo se mizico iz cenene svetlomodre plastike. Prav na sredi največje sobe v hiši. Edine sobe v hiši. Tvoja štiri krhka plastična stojišča so se mi zdela kot tačke pravkar skotenih bambijev, ki smo jih v srednji šoli gledali v naravoslovnih dokumentarcih.

Ampak vseeno se mi je zdelo prav fajn, da si tako kraljeval sobi in celi hiši. Ta je v strmem pobočju obrobja prestolnice rastla iz temno zbite zemlje, ki je dišala po nečem zelo močnem in gostem. V sožitju s svojimi lepenkastimi, pločevinastimi in golo opečnatimi sosedami. Skupaj z mojim pogledom je vanjo vdirala pohotna vlažnost in gosta prepletenost subtropskega drevja.

V svoji sintetični koži si izgledal utrujen, a bolj obupan kot tisto noč, ko sva se spoznala, zagotovo ne. Zadnja noč, na zadnji dan unovčenja. Šele ko sem malo pred polnočjo prišel v prodajalno na črpalki, sem opazil, da mi je zaradi površnosti tudi tokrat nekaj zmanjkalo. Ena nalepka zvestobe. Že tako sem izdal enega svojih principov, ki so me držali v prepričanju, da mi je namenjeno nekaj smiselnega na tem svetu. Take in drugačne kartice, pike in zvezdice so mi šle hudo na živce, jetra, kurac ... in še kam. Kot del naslajanja nad ubogimi dušami. Na primer nad upokojenci, katerih tudi tistih res duhovitih opazk pobarvane lepotičke za pultom v trgovini ali na pošti niso poslušale. Kaj šele, da bi se zaradi njih zasmejale. Menda je meni isto zadovoljstvo dajalo nasprotovanje in zavračanje uporabe nalepk zvestobe.

Takrat si mi s prodajne police, naslonjen na plastenke avtomobilskega olja 10W-40 in plastične rože, nekam čudno zvito prišepnil. »Seveda ti bo zopet ušlo … Kot vedno le za las.«

Še zdaj ti ne znam povedati, zakaj se zate nisem kar tako predal. Na stranišču bencinske sem si umil zaspan in objokan obraz, z mokroto iz pipe naredil privlačno frizuro in skril prvo sivino v laseh.

Uspelo mi je v trenutku, celo pet minut pred rokom. Potem sem zadaj za črpalko za tri ure obsedel v avtu. Tlačil desno roko v tvoje male in velike predalčke ter vznemirjeno premišljeval. O pomembnosti momentov, ko stvari delam, kot je treba.

Zdaj sem prišel nazaj, da ti povem, da sem se danes zate žrtvoval še bolj. Pravočasno ! Kljub povsem mehkim kolenom sem se na poti navzdol še pred prvo belo cerkvijo obrnil. In se po zbitih blatnih ulicah, med plehnatimi, lepenkastimi in golimi opečnatimi barakami opotekal nazaj navzgor. Čeprav sem moral ves čas gledati dol. Da bi vsaj malo manj čutil prezirljive poglede prebivalcev naselja, ki so se zažirali vame. Ali so bili morda poniževalni? Posmehljivi? Radovedni? Radovedno posmehljivo prezirljivo poniževalni? Pravzaprav se nisem znal prav točno odločiti, kakšni so bili ti pogledi … Mislim v slovenščini, v drugih jezikih bi že šlo. V napadu domoljubnosti me je neznansko mučilo, da najin dogodek in svoje mizerno stanje opišem še v maternem jeziku. Z vrha vzpetine pa mi je na teme sijala legendarna svetost glavne mestne romarske cerkvice. Ko sem na hitro dvignil glavo, je iz njene svetlobe žarelo nekaj hinavskega …

Ne vem, ali sem ti tisto noč v avtu to povedal, ampak mislim, da si začutil. In da veš še zdaj. Da si želijo, da bi me videli takšnega, kot sem sedaj. Z golim hrbtom, brez očal, brez tebe. Da bi mi lahko rekli, da sem si sam kriv, da nisem pazil. Da sprehod med neometanimi stenami ni bila niti predrznost. Ampak čisto navadna bedavost. Pa da nekaj dokazujem, ker potujem sam, brez točno začrtanega itinerarija. Še v isti sapi bi se zgražali nad domačini. »Kaj te niso nič opozorili, pomagali, so to sploh ljudje ...?!«

Z eno zgrbančeno in povešeno naramnico si zdaj v polmraku izgledal prav tako otožen kot moje oči. Ki jih je navzdol vlekel še občutek krivde. Da sem te izgubil. Zaradi svoje želje po odkrivanju mesenih, drugačnih, prvinskih, pristnih in nasploh osupljivih plati velikega eksotičnega mesta. Odkrivanja pravega življenje, ki ti samo po sebi odpre vse pare oči, odpihne notranje zavore in instinktivno požene v prave tokove dejanj. Ki jih bom samo jaz in prvi odkril, skrite le malo zadaj za sprano bleščečimi znamenitostmi. Med neometanimi zidovi predmestnih naselij, trdno zbito in z izločki prepojeno prstjo, pa od smoga, sonca in hrepenenja najbolj temnimi domačini. Domačinkami, ki odprejo in dvignejo še tisto najbolj zaprto in upadlo.

Po vrnitvi naj bi izsledki te raziskovalne duše osupnile vsaj nekaj tistih, ki so ostali doma. Jih naredilo za del moje dramatično drugače osebnosti, ki zahteva drugačno ocenjevanje. Zmedli, zavedli in očarali šibke, vse bolj redke samske duše, ki trpijo od prevelike navdušenosti nad silovito romantičnostjo.

Para oči, ki sta se zdaj veliko bliže naslajala nad tvojim sintetičnim, na Kitajskem zašitem telesu, sta bila veliko bolj vesela in svetleča. Vsaj od mene. Z vseh strani si se bogato napenjal in obetal veliko zadovoljstva pri pregledovanju, še več pa pri prodaji vsebine. Suhljata temna fanta, ki sta imela vse zasluge za najino ločitev, sta se ti v žeji, napiti se od prvega vala evforije, brez zadržkov približala. Večji, ki je še pred dobre pol ure švigal po zraku z ozkim, špičastim rezilom, je že segel po tvoji nič več nedolžni zadrgi.

Nenadoma je iz teme jezno zamahnila mesnata temna roka in ju pregnala nazaj v kot. Stisnila sta se ob lesen zaboj ob zadnji steni, ki je menda predstavljal omaro. Napovedan že z valom močnega vonja po potu, je k mizi stopil starejši možakar, ki mu je starost temno kožo nagrbančila v strojeno usnje. Uplahnjene, vrečaste roke je v spodnjem delu slabo oprane majice dopolnjeval hribčkast trebuh. Glede na vonje ocvrte hrane, ki so polnili in povsem prevladali mestne ulice, je bila geografija telesa popolnoma razumljiva.

Stopil je k tebi, te za trenutek ocenil z očmi in prepotenimi rokami, potem pa z rahlo nestrpno potezo odprl zadrgo tvojega največjega predala.

Iz soparnega drevja za mojih hrbtom je zavela topla sapa in nenadoma sem še sam občutil naval njegovega vznemirjenja ... V svojem prvem besu, le malo potem ko sem se s praznim hrbtom in pod, no, posmehljivimi pogledi, opotekel proti prvi beli cerkvi, sem si najprej želel samo maščevanja. Takega ali drugačnega. S katero bi spremenil razmerja med neometanimi zidovi. In si potrdil, da se bo nekoč v meni zbudil Odločni, Neusmiljeni, po potrebi tudi Krvoločni.

Ko sem se odpravil do koče, da te poiščem, mi je ostala le še pritlehna zloba. Prav iz najglobljega dna duše in srca sem si želel, da bi jih tvoja vsebina povsem razočarala. Da se bodo od jeze z glavo tolkli ob mizo in v medsebojnem obtoževanju pretepli, zgrizli in raztrgali.

Zdaj pa me je začela preplavljati čudna želja, da bi jim razkrivanje tvoje skrivnostne notranjosti presenetilo, očaralo in prvinsko omamilo.

Da se bodo spraševali, kdo za vraga je lahko spravil skupaj tako očarljivo in zanimivo mešanico popotniških stvari. In to en sam človek.

Zgoraj si bil pokrit z veliko plastično mapo, v njej pa s celim kupom najboljših zemljevidov in turistično promocijskih gradiv njihove dežele. Redko razpoložljivih in videnih. Po zaslugi še mladostnega videza sem jih pod pultom dobil od ravnokar ostarele gospe, ki je delala v glavnem turističnem biroju. Seveda nasproti mestne katedrala. V teh deželah je vse tisto glavno še vedno nasproti mestne katedrale.

Stari je razsul njeno vsebino po mizi, prebrskal, ali je kaj vrednega, potem pa mapo med smehom zabrisal v kartonasto steno. Zavidal sem mu to neobremenjenost. Da je naredil tisto, kar mu je velel trenuten občutek.

Sledil mu je učni paket njihovega jezika zame in moje sodržavljane. Kar naj bi me razkrivalo kot človeka, ki se poglablja v domačo kulturo, jo hoče dojeti, občutiti in nato povsem izvirno doživeti.

Nekaj časa je vsaj CD držal v roki povsem resno in poskušal na njem najti kakršnokoli prodajno vrednost. Spodaj v mestu je bil ogromen trg za glasbene CD-je, če so le vsebovali ustrezno sentimentalne latino ritme. Kar je najbolje obljubljala silikonska črnolaska na naslovnici. Njena odsotnost naju je oba navdušila, ko je ob steno zabrisal še učni paket.

Trenutek sreče zanj in olajšanja zame je prinesel šele dotik njegovih velikih rok s črnim usnjenim etuijem. Ki je v sebi skrival klasično velik fotoaparat. Tu se jim je obetala sreča, merjena v sto tisoče pesov. Ta opravičuje in zadovoljuje vse tisto vznemirjenje po uspešno izvedeni akciji. Daje obete za nekaj trenutkov, morda dni, normalnega življenja. In na redke trenutke predajanja sladki slabosti postavljanja pred sosedi. Trenutke uživanja pod njihovimi pohvalnimi in občudujočimi, predvsem pa končno nevoščljivimi pogledi. Celo tistimi iz spodnjih, bolj imenitnih ulic. Z ometanimi hišami in stenami iz pravih zidakov.

Oči in roke so mu to potrjevale, beli zobje so se med mesnatimi ustnicami vse bolj široko svetlikali. Funkcije fotoaparata so delovale in zadovoljno pregledovanje ustroja kamere je povzročilo naraščanje zadovoljstva.

In nekje zadaj, v poltemi, je bilo čutiti vse glasnejše dihanje, ihtenje in posamičen zadušen smeh temnih fantinov. Potem ko sta iz poskakujočih in ponorelih bitij, ki sta grozila z nožem in napovedjo smrti, tiho zlila s ravno ploskvijo stenske omare, se je od tam zdaj počasi plazil pridih njune povsem otroške sreče.

Uspela sta, dokazala sta se, poskrbela sta za skupno Srečo. Več kot nejasno zavedanje prijetne topline v želodcu, ob bližajočih se polnih loncih in krožnikih jima je bilo v veselje zadovoljno prikimavanje starega. Zagotovo je moral biti vsaj stric, če ne celo oče.

V njunem pogledu je bilo po začetku pregledovanja fotokamere veliko več kot le ugodje izginotja strahu. Primaknila sta se bliže mizi in sijala v naraščajoči slutnji ljubezni.

Nato je prišel le en nepravi gib pri obračanju kamere in le en pogled na znamko je bil dovolj, da je staremu žar v očeh ugasnil. Hitro je pregledal še baterijo in spoznal tisto, na kar sem na začetku upal, da jih razočara in znori, pozneje pa sanjaril, da jih bo očaralo.

Bila je prekleta klasično izdelana kamera, z alkalnimi, in ne litijevimi baterijami. Podoba logotipa znamke je samo posnemala tistega uveljavljene znamke. Kočija se je več kot očitno v hipu spremenila nazaj v bučo in še dlje. Prizori blaginje pod občudujočimi očmi soseske so se spremenili v slutnjo običajnih mučnih trenutkov. Ko jim bo kamero le s težavo, veliko sreče, izmišljenimi hvalami in neskončnimi tavanji po ulicah črne tržnice uspelo preprodati za več kot 50.000 pesov …

To, da je pripadala alternativni, glavni antiglobalistični, malce tudi retroblagovni znamki, verjetno niso vedeli. Pa jih verjetno niti ne bi zanimalo. Še najmanj starega. Z jezno zaničljivostjo je pogledal oba fanta, ki ju je nagla sprememba razpoloženja najprej povsem potrla, potem pa neznansko prestrašila. Pa ne zaradi slutnje fizičnega nasilja, ampak krute izgube milosti in sreče, ki se je še trenutek prej ponujala tako blizu. Občutenja so morala biti res strašljiva. Ko se s precejšnje globine tvoja sreča najprej dvigne do samega vrhunca, od tam pa kot vlakec smrti z vso silo pade nate, povsem stisnjenega na dnu.

Toplino, ki se je za hip razlila med mizo in omaro, je kot vakumski sesalnik ponovno izsesalo ven, v temo … in mimo mene, zlepljenega ob zunanjo steno. Vseeno se nista vdala in sprijaznila s tem. Ta manjši in mlajši, star kakšnih 15 let, je s prstom plaho pokazal na dno nahrbtnika. Prijetno ga je pogrel ponovno milejši pogled starega, ko je ta od tam privlekel moj črni mobitel.

Ampak pri mobitelu se je možnost sreče razblinila še veliko prej, saj je stari opazil povsem obtolčeno ohišje in oslabelo baterijo. Rezultat moje pozabljivosti, ki so jo napajala moja izgubljanja v sanjarjenjih, kaj vse bom še naredil v življenju. »Le še enkrat se moram usesti dol, zapreti oči in dobro premisliti kako. Samo še tokrat … zares dobro premisliti. Potem bom že dal polniti mobitel … Ja, ja, saj slišim, kako piska skoraj izpraznjena baterija!«

Vse skupaj, s polnilcem in etuijem fotokamere vred, je stari zabrisal v steno, malo nad glavami fantov. Še pred kratkim sijoče oči so jima povsem ugasnile.

»Ja, hudiča,« je zdaj pogrelo še mene. »A se morajo res čisto vsi tako razburiti zaradi prazne baterije. Pa če sem pozabil, res nisem imel časa!« Tudi ona je tako penila, zadnjič le pred nekaj tedni. Po tistem mi je ostalo le še potovanje.

Ko je stari povlekel ven še otroški zemljevid moje dežele, z navihano spogledljivim medvedkom kot raziskovalcem popotnikom na naslovnici, je bil že onstran jeze. V deliriju obupa, razočaranja in izpraznjenih obetov. Samo zmetal ga je v isti del sobe, skupaj s fascinantnim koledarjem naše domače kulinarike. Oba sta bila namenjena drugačnemu navezovanju in spoznavanju z domačin. V bistvu sem ju imel zelo rad. In ob drugačnem razpletu bi bila verjetno prijeten in humoren zaključek pregledovanja plena iz nahrbtnika. Mogoče bi dobila celo častno mesto nad domačim kuhalnikom. Ki ga sicer v edini sobi ni bilo videti.

Obupano se je sesedel na tla, iz stene ob zidu pa je se je utihnil kakršenkoli znak življenja.

Verjetno je bila nenadne tišine tista, ki je privabila v hišo nove obiskovalce. Vanjo je priracal fantek dveh let in se kljub občutenju vojnega stanja z sijoče navdušenimi očmi ozrl nad čudovito razsuto vsebino tvoje notranjosti.

Najprej ga Stari sploh ni opazil. V bistvu sploh nihče razen mene. Pozornost mu je zbudil otroški zemljevid moje dežele. Najprej prve platnice, od koder se mu je še dokaj čist nasmehnil medvedek z nahrbtnikom. Potem je s prstom navdušeno začel slediti medvedkovemu potovanju … Medvedek s karabinko v podzemni jami … medvedek s kopalkami pri skoku v alpsko jezero … medvedek s simpatično zmešano glavo med vrtečimi se kosmatimi pustnimi maskami … medvedek, ki opazuje medveda …, in medvedek, ki slastno je … Hvala bogu za tako dobro kremno sladica! Za njim je v sobo stopila še starejša ženska. Poleg očaranega in do nosu nasmejanega fantina je pod tabo našla slike kulinaričnih jedi. In poskušala brati njihova imena v mojem jeziku. Kot da bi kljub lingvistični razliki na vsak način hotela obogatiti svoje poznavanje svetovne kulinarike in pripravo nedeljskih kosil. Poutitica … Žlikrouuougu … Ghijbejnica … Zgejnci … Martinuva gos …

Najprej jo ostali sploh niso slišali. Potem so postali jezni, penasti, divji … Verjetno se jim je zdelo, da se zajebava iz njih in njihovega plena. Ali pa da je samo vesela ob zares nepravem času. Potem se je enemu zasmejalo. Druga dva sta se nalezla in skupaj so bruhnili v smeh. Ata, stric ali karkoli je že bil, se je nasloni na mizo, se hotel iz srca nasmejati. Pa se je uboga srnca od cenene mize uklonila pod trebuhom polnim uličnega cvrtja. Vsa razpadla ga je na tleh objela med svojo glavno ploskev in nožice.

Stari je brcnil v preklet neuporaben mobilnik, ki je še ležal na tleh in nenadoma objel fante. Nato še žensko. Nekaj jim je govoril z rahlim nasmehom in blaženim pogledom v očeh. Nekaj, česar še niso slišali, ali pa vsaj že dolgo ne. Fanta in ženska so ga poslušali pozorno, kot da tega trenutka ne bi hotela za nič na svetu zamuditi. Kot da prihaja nekaj, kar jim bo spremenilo življenje.

Ob novi energiji so se ženski z divjo življenjsko srečo napolnili boki. In se ji začeli zibati. Kot da bi mi pri svojih skoraj petdesetih, skritemu za oknom posmehljivo, pa vseeno ženstveno, izzivalno navrgla: ,, A vidiš, gringo, če se jaz tukaj in zdaj lahko takole zibam, boš tudi ti znal premagati svoje nerodnosti in neumnosti in plesati skozi življenje v pravem ritmu.««

Mogoče bi ji v teh gostih meglicah družinske sreče, evforije, bil celo všeč moj pesniški poklon tvoji usodi:

Ne slišim jih,
ampak zdaj sem končno vedel …
Kupljen za darilne pike,
rešen rentgenskih luči,
si med rdečimi opekami,
sušenjem večno umazanih brisač,
po navzkrižnem bliskanju počrnelih zob in noža,
končno našel svoj ljubeči dom.

Po scenariju filma, tistega umetniške sorte, bi se moral zdaj tiho in ganjen, korak za korakom, oddaljiti od okna. Po blatni poti navzdol, s čisto drugačnimi pogledi na živjenje. In tam doli, že ob prvi beli cerkvi, bi me večerni hlad toplo objel okrog prsi. A mislim, da si se zbal, da bom zopet kaj neumnega naredil. In ti ne bom hotel pustiti, da resnično uživaš. In ostaneš. Mogoče, da bom hotel, da srečo deliš še z mano. Osvobojen moje vsebine si prav nenavadno glasno padel ob steno, pod okno, kjer sem se skrival s svojo zmešano dušo.

Ko sem noge končno le obrnil tako, da so me usmerjale navzdol, proti centru mesta, vsaj proti prvi beli cerkvi … sem vedel, da je že zdavnaj prepozno.

Ampak vzorec, ki sem ga pri tem naredil s sandali v toplo andsko blato je bil res lep … In blesk kovine se mu bo prav čedno podal.

ČUDNA RASTLINA

Mira Smrkolj

SLEPOTA

Kmet si je želel kupiti novega konja. Potreboval ga je za delo na polju, vlačenje lesa iz gozda, pa tudi za vožnjo po vsakodnevnih opravilih.

S prijateljem sta se odpravila na živinski semenj. Najprej sta si dobro ogledala, kaj vse prodajajo, potem sta se ustavila pri konjih. Tam je bilo največ možnih kupcev, mešetarjev in ogledovalcev. Ogledovali so si konje, spraševali, barantali za ceno in se pogovarjali drug čez drugega. Tudi sama sta se pomešala mednje. Pristopila sta k več konjem in si jih ogledala.

Po splošnem pregledu vseh konj sta se ustavila ob mladem žrebcu. Obema je bil všeč na prvi pogled. Začela sta ga podrobneje pregledovati, saj sta želela določiti njegovo zdravstveno stanje. Dobro sta pregledala njegove noge, jih dvigala in pregledovala sklepe, tetive in kopita. Pretipala sta ga po telesu in opazovala, kakšen je pod sedlom. Lastnik ga je pred njima zajahal in ga popeljal malo naokrog. Tudi sama sta ga zajahala. Z videnim sta bila zadovoljna. Lastnik ju je opomnik:

»Vidva si ga dobro oglejta, ker konj vaju ne vidi, da pozneje ne bi prišlo do kakšnih težav.«

Pregledala sta mu še zobe in se soglasno odločila za nakup. Začeli so se dogovarjati glede cene. Vsak je malo popustil, segli so si v roke in kupčija je bila sklenjena. S končno ceno so bili vsi zadovoljni. Še enkrat ju je prodajalec opomnil:

»Sta konja dobro pregledala?«

Oba sta zatrjevala, da sta ga. Po dobri kupčiji so zavili še v gostilno na kozarček vina, potem pa vsak na svojo stran.

Kmet je doma čez čas ugotovil, da je konj slep. Poiskal je prejšnjega lastnika in mu potožil, da mu je podtaknil slepega konja. Ta mu je mirno dejal, da mu ga ni podtaknil, saj ga je opozoril na to pri prodaji. Spomnil ga je na svoje besede:

»Dobro si ga oglejta, ker on vaju ne vidi.«

Kmet je šele takrat spoznal, kaj mu je s tem stavkom želel povedati. Tako ni imel pravice do kakršnega ugovora in si je lahko le priznal, da si je sam kriv.

ČUDNA RASTLINA

Ivan je bil mornar, doma s Hrvaškega. Plul je po daljnih morjih in v tamkajšnjih deželah spoznaval različne ljudi, njihove običaje, jedi. Domov je prinašal razna semena in jih preizkušal, ali bodo uspevala tudi v domači zemlji.

Nekoč je prinesel domov iz Južne Amerike neoluščena semena in jih posadil. Pridno jih je zalival in semena so ozelenela. Čez čas so nastali grmički, ki so rasli in rasli. Listi teh rastlin so bili drugačni od poznanih domačih kultur. Na steblih so se naredili rumeni in oranžni cvetovi. Iz vsakega oplojenega cveta je pognal dolg poganjek, ki se je upognil proti zemlji. Ivan je okoli stebla stalno prekopaval in ga nasipal z mehko zemljo, da so poganjki lahko prodrli vanjo. Vedel je, da se iz njih v zemlji naredijo plodovi. Ves je bil predan delu in z velikim pričakovanjem ogledoval sad svojega dela.

Drugačnost te rastline je začela zanimati sosede. Na skrivaj so si jo hodili ogledovat. Ker dober glas seže v deveto vas, slab pa še v kakšno več, je kmalu prišlo na uho milice, da Ivan goji nekaj nenavadnega. Po tiho se je šušljalo, da goji drogo.

Kmalu se je pri njem oglasil miličnik na motorju, kar tako, na klepet. Bil je domačin, zato sta se tikala. S pogledom je vseskozi ogledoval mlado rastlinje. Ivan je slutil, zakaj je prišel, saj so ga vaške govorice, da goji drogo, že dosegle. Po klepetu se je odpeljal in dodal, da se bo še kaj oglasil. Večkrat se je pripeljal, ga povprašal po novicah, po njegovih vsakodnevnih opravilih, sedaj, ko ne pluje več … S pogledom pa je spremljal rastoče zelenje.

Nekega dne se je pripeljalo s kombijem več miličnikov. Med njimi je bil tudi miličnik domačin. Eden izmed njih se je široko postavil pred Ivana, držeč se za pas in pištolo in strogo nastopil:

»Slišali smo, da gojite nenavadno rastlino, zato jo bomo zaplenili in dali v analizo. Če bomo odkrili kaj nezakonitega, boste šli sedet! Čez kakšen mesec pričakujte rezultate analize.«

Ivan ni bil nad dejanjem nič presenečen, celo pričakoval je kaj takšnega. Mirno je rekel: »Prav.«

Porezali so nekaj grmičev in se odpeljali. Ivan si je mislil: »Kar imejte tisto, kar je nad zemljo, glavno, da imam jaz tisto, kar je v zemlji.«

Čez kakšen mesec je dobil rezultate analize, v kateri je pisalo, da ni prepovedana substanca, je neka rastlina nedoločljive narave.

Skoraj sočasno s pošto se je pripeljal že znani miličnik »v civilu.« Kar naravnost je udaril: »Povej mi, kaj gojiš?«

»Arašide,« mu je mirno odgovoril Ivan.

»In zakaj mi tega nisi prej povedal?«

»Saj me nisi vprašal, kaj gojim,« mu je odgovoril.

»A veš, da sem zaradi teh … arašidov prestavljen na drugo delovno mesto, češ da sem uradne organe zapeljal z nepravimi informacijami.«

»Za to pa nisem jaz kriv,« se je hudomušno nasmehnil Ivan.

»Tolikokrat si bil pri meni, pa me nisi vprašal. Poglej …«

Vzel je motiko, izkopal koren in mu pokazal številne korenine, s katerih so viseli stroki arašidov.

Miličnik »v civilu« se je slabe volje odpeljal. Ivan pa se je lotil pobiranja svojega pridelka. Vesel je bil, da mu je uspelo. Pridelek je bil dober, saj sta bili podnebje in zemlja primerni za gojenje te kulture.

Postal je pridelovalec arašidov. S predanostjo in ljubeznijo je obdeloval zemljo in ta mu je vsako leto bogato obrodila. Njeni plodovi so postali vir njegovega dodatnega zaslužka.

KO ZORIJO SANJE

Sanje so kot sonce. Vzhajajo in zahajajo. Se pno v višave in strmoglavijo v morje. So glasne in tihe. Včasih se pod težkim oblakom potuhnejo, ždijo in čakajo na svoj trenutek. Dozorevajo. Če jih predolgo prekrivajo oblaki, ugasnejo. Porajajo pa se nove, ki kličejo k svoji uresničitvi.

Knjige, nastopanje in pisanje so moje sanje.

Ko sem bila še majhna, sem zelo rada poslušala radijske oddaje za otroke. Imela sem približno štiri leta, ko sem slišala, da se na radiu dobijo knjige za otroke. Vsakokrat sem po oddaji gledala, ali se bodo pojavile na vrhu radia. Ker po večkratnem opazovanju in čakanju knjig ni bilo, napovedovalka pa je še naprej ponujala knjige, sem prišla do ugotovitve, da so mogoče pri nas naložene zadaj, v radiu. Prosila sem očeta, naj ga odpre. Zatrjeval mi je, da tam ne more biti knjig, a mu takrat nisem verjela. Mislila sem, da mi noče ustreči. Po mojem so me knjige tam čakale, jaz pa nisem mogla do njih. To, da obstaja nek Radio v Ljubljani, mi ni nihče razložil. Ko bom velika, bom imela polno svojih knjig, sem si takrat obljubila.

Naslednji utrinek iz mojega otroštva je, da me je zelo privlačil vonj nove knjige. Sestra je bila nekaj let starejša od mene in je dobila nove knjige, ko je šla v šolo. Vonjala sem jih in občudovala. Zatekala sem se v zame skrivnostni svet črk in slik. Začela sem se učiti črk s preslikavanjem iz Prve čitanke. Svoje prve črke sem pisala v mamino spominsko knjigo, saj sem tam našla še nekaj praznih listov. Zraven sem še narisala slive, jabolka in hruške. Ko sem staršem pokazala svoje umetnije, nisem bila ravno pohvaljena. Spominsko knjigo je mama po tem skrila, meni pa je dala razrezano rjavo papirnato vrečko od moke ali sladkorja, na katero sem potem pisala črke in risala. Komaj sem čakala, kdaj bo prišel moj čas odhoda v šolo, da bom imela svoje knjige in zvezke, v katere bom pisala.

Knjige sem podedovala po sestri, zato se je vonj po novem že razkadil. Novi zvezki pa so lepo dišali! V prvih dneh se v šoli zame ni dogajalo nič posebnega. Spoznavali smo se in se učili pravil. Potem je učiteljica napovedala, da bomo pisali. Na to sem čakala! Postavili smo se v vrsto in učiteljica je vsakemu v zvezek napisala velik tiskan A. Napisala ga je s svinčnikom, ki je na eni strani pisal rdeče, na drugi pa modro. Takoj sem se odločila: Ko bom velika, bom učiteljica, da bom imela takšen svinčnik.

Črko A je napisala z rdečo barvo. Nam je že prej povedala, da naj poleg njene črke napišemo s svinčnikom in vmesnim presledkom celo vrsto A-jev. Ko ga je napisala meni, sem hitro šla v klop, vzela svinčnik in ga napisala. Saj sem ga znala! Bila pa sem prehitra, saj bi morala počakati na njen znak. Za kazen sem morala iti stat v kot. Zelo me je bilo sram, saj sem prva dobila kazen po nekajdnevnem pouku. Ko so napisali tudi drugi, sem šla lahko na prostor in takrat me je tudi pohvalila, da sem črke napisala zelo lepo. Njena pohvala je v meni izbrisala slab občutek stanja v kotu.

Sledili so dnevi učenja, ki sem jih strastno vsrkavala. V knjigah so se mi razkrivali skrivnostni zapisi črno-belih znakov. Vsebina zapisanega me je prevzemala. Doma sem rada stopila na pručko, vzela knjigo v roke in glasno brala ali na pamet uprizorila prizor. Neznansko sem uživala v svojih glasno izgovorjenih besedah. Kasneje tudi v lastnih domišljijskih zgodbah. Ko bom velika, bom napisala svojo knjigo, sem sanjarila. Že sem se videla na naslovnici v naročju svojega drevesa in svoje ime na mestu avtorja. Kmalu sem začela s prvimi poskusi pisanja pravljic. Naredila sem male knjižice z veliko ilustracij. V višjih razredih osnovne šole sem s svojimi prispevki nastopala na proslavah.

V osmem razredu sem začela sodelovati pri šolskem glasilu in radiu. Med glavnim odmorom sem brala svoje ali druge prispevke. Kako sem uživala in bila ponosna, ko sem pri ponavljanju prispevkov poslušala svoj glas! Lahko bi rekla, da je bil tisti čas zame najobetavnejši čas mojega življenja. Sanjala sem na krilih domišljije … že sem videla sebe kot mlado pisateljico pri predstavljanju svoje knjige.

Huda poškodba desne roke sredi osmega razreda me je oropala nadaljnjih sanj. Sladka brezskrbnost se je spremenila v premagovanje vsakodnevnih težav, v ponovno učenje pisanja z desno roko in tudi z levo, za vsak primer. Delo pri šolskem radiu in šolskem glasilu je prevzel nekdo drug.

Kljub slabim napovedim sem sledila svoji odločitvi iz prvega razreda in postala sem učiteljica. Knjiga je bila vsakodnevna moja spremljevalka in z leti se je na mojih knjižnih policah nabiralo in se še nabirajo nove knjige. Ljubezen do njih je ostala. Njihov vonj me še vedno privlači in vsako, ki jo dobim novo, še vedno povonjam in jo vsrkam vase.

Nekoč mi je učenec prinesel darilo. Zavito je bilo v bel papir. Ko sem darilo odvila, sem v njem zagledala prav takšen svinčnik, kot ga je imela moja učiteljica prvega razreda in zaradi katerega sem se odločila za ta poklic, modro-rdeč, ki je pisal na obe strani. Stekle so mi solze in zgodbo o svinčniku sem povedala učencem v razredu.

Moje ustvarjalno pisanje je za nekaj let po poškodbi zamrlo. Pojavilo se je ob prvih simpatijah in prvi ljubezni, saj sem svoja občutja rada opisala v pesmih in osebnem dnevniku.

Pri opravljanju svojega poklica – učiteljice razrednega pouka — sem lahko izkoristila svoj dar nastopanja in pisanja. Vsak dan sem nastopala pred razredom in napisala tudi kakšen članek o šolskem delu v lokalni časopis in strokovno revijo. Doma sem pisala dnevnike odraščanja svojih otrok. Ob njunem vstopu v šolo sem nadaljevala pisanje dnevnika družine, v katerem so ujeti najpomembnejši dogodki ali opisani lepi in žalostni trenutni doživljaji. Veliko sem se dopisovala z ljudmi po svetu, ki sem jih srečala v življenju, ali se odzvala na njihove želje po dopisovanju, objavljene v reviji Jana.

Še v študentskih časih mi je prijatelj, ki se ukvarja z astrologijo, napovedal, da bom nekoč napisala knjigo, ker mi je bilo pisanje položeno v zibelko kot dar.

Ko me je proti koncu delovne dobe marsikdo vprašal, kaj bom delala, ko bom v pokoju, sem mu odgovorila: Pisala.

Takoj po upokojitvi sem začela obiskovati literarno delavnico na Univerzi za tretje življenjsko obdobje. Pišem prozo. Svoje zgodbe predstavljam na delavnici in jih berem po domovih za starejše. Želja je zopet privrela na plan: Rada bi imela svojo knjigo. Zgodbe se nabirajo. Moje sanje zorijo že dolgo. Bodo dozorele?

KAMERA

Potisnila je ključ v ključavnico in … kako, ključavnice ni!? Sklonila se je, da bi pobliže pogledala in zagledala je prazno luknjo. Prešinilo jo je:

»Vlom!«

Stopila je korak stran od hišnih vrat, da bi zbrala misli. Na tleh je zagledala vložek ključavnice in vedela je, da je njena ugotovitev prava. Ni si upala odpreti vrat. Razgledala se je naokoli in v bližini zagledala očeta.

»Pri nas je bilo vlomljeno!« je s tresočim glasom zaklicala. »Pridi sem, ne upam si vstopiti.«

»To ne more biti, saj sva z mamo celo dopoldne zunaj. Nikogar ni bilo k vam,« je odgovoril oče.

Ko je videl razbito ključavnico, je lahko le potrdil njeno ugotovitev. Skupaj sta vstopila in se oprezno povzpela v zgornje prostore. Vlomilec bi bil lahko še v hiši. Sproti sta ugotavljala, kaj bi lahko odnesel, in tarnala nad tem, v kakšnem stanju bosta dobila prostore.

V kuhinji so bile omarice odprte in nekaj stvari iz njih je bilo naloženih na pultu. V dnevni sobi na videz ni bilo opaziti nobene spremembe. V spalnici so bili odprti predali nočnih omaric in omara. Na njeni nepostlani postelji je stala odprta škatla, v kateri je hranila fotografije. So vlomilca zanimale njihove fotografije ali je iskal denar? Potem sta zagledala na rjuhi vso njeno zlatnino. Na hitro jo je pregledala in ugotovila, da nič ne manjka. Celo verižica iz kopalnice, ki jo je zjutraj po tuširanju pustila obešeno na stojalu za brisače, je bila tu. Še enkrat se je s pogledom sprehodila po raztreseni vsebini. Vsa se je naježila in hladen pot jo je oblil. Zlatnina je bila obkrožena s cigaretnim pepelom.

Z očetom sta šla še v otroško sobo in ugotovila, da manjka ena denarnica z denarjem, druga denarnica je bila priprta v predalu. Kasneje so ugotovili, da v tej denarnici ni manjkalo ničesar.

Še enkrat sta se spustila v pritličje in videla, da so vsi suknjiči na obešalniku spodviti. Nekdo je iskal točno določeno stvar. Takrat se ji je posvetilo. Kamera! Sposojena kamera! Stekla je nazaj v dnevno sobo in pogledala za mizo na tla, kjer jo je prejšnji večer spravila v torbo, da bi jo odnesla nazaj njenemu lastniku. Ni je bilo.

Šla je k sosedu in poklicala policijo. Najprej so prišli lokalni policisti, potem policisti iz Ljubljane, pa kriminalisti … V zelo kratkem času je bilo na dvorišču in pri sosedovih polno policijskih avtomobilov in policistov. Eni so hodili okrog hiše, drugi so fotografirali, tretji so njej in možu, ki je medtem že prišel domov, jemali prstne odtise, delali zapisnik … Posuli so vse kljuke in predale s srebrnim prahom in primerjali odtise. Vsi so bili odtisi domačih. Za hišo je nekdo našel cigaretno škatlico BOSS.

»Kadite vi takšne cigarete? Jih kadi kdo od vaših prijateljev, znancev?« so se vrstila vprašanja. Nihče od domačih ni kadil. V mislih se je sprehodila po zadnjih obiskih. Nekateri od njih so kadili, a ni bila pozorna na znamko njihovih cigaret. Vlomilec naj bi kadil, sodeč po pepelu v spalnici. Škatlico so vzeli s seboj.

Čez čas so policisti odšli. Domačim ni preostalo drugega kot to, da so pospravili za vlomilcem in policisti. Potem se je začela igra živcev.

Najprej so se spomnili vseh, ki so bili v zadnjem času v hiši. Kamero v dnevni sobi je videl samo eden. O tem, da jo imajo, sta vedela še dva. Bi lahko bil prvi, drugi ali tretji? Sploh pridejo v poštev ti trije, ali je kdo popolnoma neznan?

Sosed, ki stanuje nasproti, je čez nekaj dni povedal, da je tistega dne okrog desetih dopoldne, k hiši pripeljal rdeč avto. Zapeljal je pred vhodna vrata in kmalu odpeljal. Mislil je, da je kdo od domačih. Ne, bili so v službi. Na znamke avtomobilov se ni spoznal, zato kaj več ni znal povedati. Kdo od poznanih ima rdeč avto? Kar nekaj jih je. Misli so tavale od enega do drugega. Krog osumljencev se je širil. Sum in nezaupanje sta se razraščala.

Nekega dne je srečala znanca. Ob kavi mu je hotela povedati o vlomu in svojih razmišljanjih. Usedla sta se, se sproščeno namestila in naročila. Segel je v žep in potegnil iz njega škatlico cigaret. BOSS. Beseda ji je zamrla in pogled se ji je prikoval na škatlico.

»A ti kadiš BOSS?« ga je vprašala.

»Ja, že od nekdaj,« ji je odgovoril. Povedala mu je o vlomu, o najdeni cigaretni škatlici pa ne. Kar hitro je popila kavo in odšla. Vso pot do doma se je v mislih pogovarjala sama s seboj. Zakaj je bila vržena za hišo takšna škatlica? Vlomilec je gotovo ne bi, saj bi se s tem izdal. Je kdo želel, da bi osumila tega znanca? Če je bilo to, mu je delno uspelo.

Policija je raziskovala po svoje. Najprej so zaslišali vse že znane lokalne prestopnike in po njihovem možne osumljence. Nekateri od njih so prišli k oškodovancema in ju obtoževali, da sta jih ovadila. Oglasil se je tudi lastnik kamere, ki ni bil prav nič zadovoljen, da ga je policija zasliševala. Kamero sta mu plačala. Od zavarovalnice sta kasneje dobila nekaj odškodnine.

V trenutku nemoči je obiskala znano jasnovidko. Ta ji je povedala:

»Kamera je še v določeni hiši blizu vašega doma. V krajo je vpletenih več ljudi in so že zelo nestrpni, ker kamere ne morejo prodati. Razmišljajo, da bi jo prodali na bolšjem trgu. To noč jo bo prišel nekdo iskat.«

»Ali bo policija kaj odkrila? Ali bodo našli kamero?« je zanimalo oškodovanko.

»Policija bo nekaj odkrila in ne bo povedala, kaj. Kamera se v neki obliki pojavi. Vi pa se malo pazite, ker ste enim stopili na žulj, ne vi, ampak policija, ampak oni mislijo, da ste jih vi ovadili. Zaradi vaše kraje imajo probleme.«

»Ja, nekaj smo že doživeli,« je odgovorila.

»Ne, bo še huje. Pazite se. Bodite zbrani in ne sme vas biti strah.« Naslednje jutro je, potem ko je mož odšel v službo, pripeljal avto, se ustavil ob cesti malo stran od njihove hiše in čakal. Ko je ona speljala z avtom, je na njihovem dovozu avto obrnil in peljal za njo. Sledil ji je do nekega kraja, tam je stal že drug avto, ki je nadaljeval vožnjo. Do njene službe se je tako zamenjalo štiri ali pet avtomobilov. Enako se je dogajalo tudi pri vožnji domov. Začela je biti pozorna na avtomobile. Ker se je tako dogajalo dan za dnem že kar nekaj časa, je to povedala policiji. Naročili so ji, naj zapiše številke avtomobilov in vse, kar se ji bo zdelo sumljivo. Tudi ponoči se je nagajanje nadaljevalo. Večkrat so po trije neznanci prišli k vratom, zvonili in prosili za bencin, spraševali, kje je določen kraj, prosili, če bi jih gospodar peljal, ker se jim je pokvaril avto … Zasledovanje se je stopnjevalo. Postajali so drznejši.

Nekega večera, ko je imela v avtu otroka, se ji je eden od avtov nenehno približeval in se spet oddaljeval. Pri približevanju je ugasnil luči in otroka, ki sta imela nalogo, naj zapišeta številko, je nista mogla videti. Na nekem delu, kjer je bil ovinek, spodaj ob cesti pa potok, je avto prehitel njenega. Če ne bi vseskozi opazovala njegove vožnje, bi jo lahko zrinil s ceste.

Tisti večer so se doma dogovorili, da tako ne gre več naprej. Zjutraj ni nihče šel ne v službo ne v šolo. Šli so po zaščito v Ljubljano. Kriminalistu, ki je obravnaval njihov primer, so povedali, kaj doživljajo. Nič ni vedel o tem, kar se mu je zdelo čudno, saj bi ta informacija morala priti do njega. Na koncu se je ponudil, da se bo zavzel za primer in jim bo čez čas osebno prišel povedat, kaj je odkril.

Naslednji dan je bilo na cesti še tako kot prejšnje dni, kasneje je nastalo zatišje. Čez teden dni je prišel k njim kriminalist in jih je vprašal, kako je. Ko so mu povedali, da ni več zasledovalcev, je tudi sam to potrdil, ker je spremljal dogajanje. Rekel je:

»Našel sem sled, a žal vam ne morem nič povedati. Vse bo ostalo v policijskih krogih. Mislim, da ne boste imeli več težav, če pa bi se kaj podobnega še dogajalo, me takoj obvestite.«

Tako je bila zadeva za policijo končana, domačim pa je ostalo veliko vprašanj.

Minilo je skoraj leto dni od vloma. Otroka sta imela v glasbeni šoli nastop. Z možem sta se usedla na prazen prostor k neki ženski. Z njo sta se kmalu zapletla v pogovor. Povedala je, da sta z možem prišla gledat sina, ki bo nastopil. Bila je vsa navdušena, ker bo mož snemal prireditev.

»Veste, snemanje mu je v veliko veselje. Odkar ima kamero, kar naprej nekaj snema. Kupil jo je na bolšjem trgu. Cena je bila kar ugodna. Kupil jo je od nekoga, ki je zelo malo govoril. Bil pa je strasten kadilec. Ves čas je kadil eno cigareto za drugo in je pepel kar frčal naokoli.«

»Kdaj pa jo je kupil?« ju je zanimalo.

»Pred približno pol leta. Če želite, vam lahko mož presname prireditev na kaseto, da boste imeli še vi spomin na današnji nastop naših otrok.« Z veseljem sta ponudbo sprejela. Sledili so nastopi, ki sta jih z ušesi poslušala, z očmi pa spremljala moža s kamero. Je to naša kamera?

Po prireditvi je mož s kamero prišel k ženi. Povedala mu je, da je zraven sedečima obljubila posnetek.

»Seveda boste dobili kaseto,« je rekel prijazno. Poslovili so se in odšli vsak po svoje.

Otroka sta za nagrado peljala na sladoled. Pred slaščičarno so srečali dobro znanko. Minilo je že nekaj časa, odkar so se nazadnje videli.

Po veselem snidenju in pozdravu je povedala, da je šla stran od moža in da živi sama. Skoraj bivšega moža — vložila je že tožbo za ločitev — je blatila na vse načine. Bilo je neprijetno poslušati, ker so ga poznali. Nemirno so se prestopali in začelo se jim je muditi, posebno možu in otrokoma. Ko so odšli in sta ostali sami, je ženska rekla:

»Enkrat se oglasi pri meni, ti bom še kaj povedala o njem … Rad tudi kaj ukrade, pa še pajdaši se ta pravimi tički. Ampak vsi ga ščitijo, še policija.« Zdrznila se je: Je bil to govor jezne in ljubosumne bivše žene ali …? Njen mož je imel rdeč avto.

Šla je na obisk. Kar kmalu sta prišli na pogovor o njenem skoraj bivšem možu. Bruhnilo je iz nje:

»On je ukradel vašo kamero. Zvečer, pred vlomom, ga je nekdo poklical po telefonu. Vlekla sem na ušesa, ker sem mislila, da ga kliče njegova ta nova, in sem večkrat ujela besedo kamera. Vso noč se je premetaval in ni nič spal. Zjutraj je zgodaj odšel in rekel je, da ima opravke. Popoldne se je že razvedelo, da so pri vas kradli. Pri sebi sem vedela, da je vpleten. Proti večeru so se peljali po vasi policisti in spraševali. Tudi pri nas so se ustavili, a niso kaj dosti spraševali, ker je bil med njimi tudi njegov prijatelj, ki ga je že večkrat izvlekel iz kakšne zagate. Ko so odšli, je takoj nekomu telefoniral in ujela sem, da naj čim prej pridejo. Čez par dni se je pripeljalo več moških, mene je poslal po opravkih, a sem izkoristila prvo priložnost, da sem opazovala, kaj se bo dogajalo. Bivši jih je peljal na vrt k staremu praznemu vodnjaku in potegnil ven torbo. Odprli so jo, ven potegnili kamero, jo dali spet nazaj v torbo in se z njo odpeljali. Ko sem se vrnila domov, je bil dobre volje in vidno mu je odleglo. Nič ga nisem upala vprašati po skrivnostnih obiskovalcih.«

»Tvoj bivši kadi, a ne?« »Ja.«

»Katere znamke cigaret pa?«

»Ta drage. BOSS.«

»Bi šla z menoj na policijo in bi povedala tole, kar si meni?«

»Ne, utajila bi, če bi me prišli vprašat. Bojim se ga, še bolj pa njegovih pajdašev. Saj si jih spoznala, a ne? Slišala sem od drugih ljudi, da ste imeli razne težave po kraji. Pa še prijatelja ima pri policiji!«

Zdaj je vedela več. A ni bila zadovoljna. Zadeva ni končana, barabe niso kaznovane.

A tudi ona ni imela poguma, da bi kaj ukrenila. Ni bilo vredno, če bi s tem ogrozila družino.

Ko je čez čas držala kaseto s posnetkom prireditve v roki, so ji je šinile skozi možgane besede jasnovidke: Kamera se v neki obliki pojavi …

BISERČKI HAIKUJEV

Mira Smrkolj

odprto okno
spust po drevesu
prostost


skozi topel dež
tečeva z roko v roki
ljubezen gori


šelest otave
na domačem seniku o
pojno diši


luže na cesti
poskakovanje nožic
vriski iz srca


jesensko listje
zapleše valček v vetru
zlata medalja


snežna belina
je prekrila vse strehe
hiše se manjšajo


bršljan v objemu
drevja je ozelenel
butarica bo


že desetletja
stoji na jasi drevo
kljubuje času


napeta jadra
razpenjeni valovi
spreminjam smeri


vožnja z motorjem
skozi zaveso dežja
toplina teles

VSEKROG

Milena Sušnik Falle

POSTLAN VEČER

Nad obličjem gora čemi –
prosojno škrlaten slap,
v razkošju zamolklega zlata
vijugasto pahlja nebo,
soj osuplosti medi postlan večer;
obred veličastja narave
na oknih prežema
pozno cvetoče nageljne –
vzdušje privajeno otožno,
preveto s svetlobo izgorevanja,
pokončnost ur upogiba v temine.

V meni šumi tišina,
ne ohladi žalosti.
Mirno nesrečna
zibam izgubo obritega dneva –
pestujem težo skrbi;
tipaje za bliščem z očmi
odmikam postane slasti,
ki so me pajčevinasto potrle,
da razdvojena
ne padem na tla,
kakor drevo s sonca presajeno,
ko mu ranijo korenine.

Ožarjen poljub večera –
krasi nebesni kolaž,
odmika podane obrise
in zgane postanek noči;
mehkoba perjanice svoda
valove togih misli upočasni …
toliko tega sloni v meni –
okroglost bežanja moje mladosti,
davno obnošene – nikoli izživete,
polnost hrama stresa – od nečesa …
stisnjeno v življenjski čas,
mojih prvih las – srebrne sivine.

PORTRET

Bom kdaj?
Daleč
od teh let –
pomirila
viharne trepetlike
svojega življenja,
vdana sebi,
zakrpala bolesti,
zadane v krogu
nezapolnjenih zgodb,
doživetih v poletu
sanj do neba,
v zametu nasprotij,
v katerih sem zašla
med kamnite ulice
neučakanja in
izgubila smeri.

Bom kdaj?
Daleč
od teh let –
zapečatila bojazen
pred mnogimi stvarmi,
razumela
samo tišino
poleglih utvar
onkraj kaosa,
neobremenjeno
v poti spokoja,
v kamnito pozabo
okvirila bolečine,
vsako posebej,
nikomur na vpogled –
življenjski portret,
mojih čeri ...

BLIZU VEKAM

Shranjen spomin,
v zapeljivo trajnih
gubah časa,
pušča sporočila,
kot veter v drogovih
šelesteče sledi.
Na izrazih podob
medli koprena ,
nedoločljivo blaži;
pred zankami pozabe,
ujeda minljivosti,
daljave posti.

Odpira skrinjico
zanosnih stvari;
kaljena v skomin
snuje videnje
ohranjenih noči … svitov –
nešteto zamaknjenih vezi.
Zamišljeno nostalgijo
opoteka omejeni svet,
postanek v njem žubori,
kot izvir samotnega potoka,
ki v nobenem letnem času
ne zaledeni.

NI LAHKO RAZUMETI – SPRIJAZNJENO

Rasla sem —
kot drobno seme,
zasejano v žejno sušino,
negotovo dohajala
ustvarjeno za čas,
navzven mrko,
kot zamotan dež,
ki umiva bel kamen –
spontano motrila množice,
valjane z množico,
skozi vijugaste tunele
trpko zmedenih idealov,
ki so polzeli v kosti,
razdvajali realnost;
v veri dolgoživosti
sproti vozlala nov svet
za zaklad vdolbin trenutkov
samotolažbe – ko na tleh,
nimaš več kam pasti
in skozi štrene obupa
neustavljivo pronica
eno samo slovo.

Brez gub na čelu
privlačno mrtvim poljem
svoje razsežnosti
nisem zmogla risati večerov
v črtah zoreče ajde;
skozi navado svojih oči
resnici primikala razdalje –
zanikala brazgotine bojazni,
prikrito v videzu rastja,
hotenega v iskanju sebe
nikoli dokončala;
moja rast v višino
preostalega življenja,
ne potolaženo hrepenenje
v poletu utrujenih kril,
kot simbol suhocvetke Immortelle,
v vazi brez vode zavrte rasti;
razpotje začrtane usode
ponazarja dve različici,
pregnanih in preganjanih
pestečih misli in potlačenih čustev.
Ni lahko razumeti – sprijaznjeno

UTRUJAJOČE

Na beli steni,
kjer najina slika
je visela,
visi zdaj
izdolbena
drevesna korenina,
s pentljo
iz rdečega tila;
poteza zgrešena –
enako daleč,
enako dokončno
toplina sobe
v hlad položena.

ZRCALNO ŠEPETANJE

Pozno poletje
niha daleč v leto,
čutno lesketa prostor
s prozornimi zastori
obrušenega spomina.
Na pragu jeseni
otožno purpurni odtenki,
vznemirjajo gladino jezera,
v zamaknjeni pokrajini
zrcalijo samotnost hiše,
skalnatih temeljev,
dotrajanih vratnih opažev, oken …,
opazno razpadajočo
pod krošnjami vrb žalujk –
kot odtisi let na krivuljasto
žilnatih listih življenja;
zaljubljeni v šepet narave,
zamotani v otožnost,
v pokrajini brez žive duše,
zibam v sebi brezciljni zanos,
kot šepetajoče ustnice
izpoved najlepših besed.
V zapoznelem vzgibu poletja,
bijem nostalgičen boj,
begotno – kot veter z mlini;
s prepletenimi prsti
mirim notranji trepet,
ne znam drugače
orisati hotenja svojih rok,
zatečeno v oddaljen čas.

Obujena idila,
zastaja v meni,
živi brez časa;
kupole daljav
hranijo skrivnostne občutke,
nikoli postarane;
monotonih misli bredem po koncu poletja,
kjer nihče več ne hiti mimo koga —
na obrežju venečih trav
diham v kristal samote,
praznih rok dojemam stisko,
privajeno daljni zgodbi,
ki jo nosim v sebi
za neizogibno izročilo jeseni,
ko bo v vsaki kaplji jokalo,
odgovore vprašanj brez zatikanja,
v ponovljeno čakanje spremenilo.
Globok občutek neizogibnega,
kot kamnu bližina črnega maha,
preveva toplino kraja poletja;
sprijaznjena – polna sočutja
med vlakni pogubnih delov sebe –
s smehljaji mojih vzdihov
zavajam stražarje samote,
kot svetloba sonca — sence ,
nad pogubno platano poletnih raz.

RELACIJE

Ko bi znala prezreti
tisto, česar ne znam …
na golih zidovih tišine
nanizano fresko
barvitih nians
minevanja,
vzgib dvignjenih vek
zatekle preteklosti,
poraslo samoto najlepšega,
ki jemlje dih in razum –
svoj dir splašene negotovosti,
bi ukrotila.

Ko bi znala prezreti,
tisto, česar ne znam …
skrajne robove svojih poti,
zglajene v razpršene daljave,
šablonsko železno obleko
na plečih neizprosnih pasti –
obelodaniti boj srca,
da glas vesti
ne bil bi neizprosen
posek času,
kot sekira stari jablani,
ki ne bo več rodila.

RAZSEŽNOST

Na obrazu
lastna podoba sveta
vidnih sledi
izhojenih izkušenj;
kapela molka,
varuje besede –
notranji zaklad
izgubljenih delov sebe,
ponavljanje ponavljanja,
kot let jesenskih ptic
s severa na jug.

Pod prgiščem utehe,
poslušanje sebe
zeva razprte utvare
za rane prihodnosti;
rojstvo je sonce,
preteklost senca
škrlatnega sna,
neizprosno odhajanje
praznih rok,
v znamenit prostor
vlaknasto dvomljivih
zaobljub.

VSEKROG

Obseg človeškega napuha
mnogokrat preseže daljavo
lučaja kamna,
ker nikoli nismo tisto,
kar mislimo, da smo
v nihanju samega sebe –
namesto strpnosti trosimo
slamnato samovšečnost
po dnu ali vrhu vsakdana,
bredemo v plesni in mahu
utripajočega pulza nečimrnosti –
za rahločutnost
prostora ni.
Toliko votlo lepega
zaobjema spravljivost,
krepi kremen primika v dalj,
z drobci kreše iskre slepila;
lastne sence tepta,
oddaljuje sočutne korake,
trga verižice toplih besed,
katerih izpraznjen zvok zapoveduje molk,
ki ognjeno prasketa,
z žarečim ogljem tišine;
ne, to ni zaznava vetra –
veter hladi.
Vsekrog obledelih smeri
neprosojna lupina,
iz katere se ne vidi sveta
preprostega zadovoljstva;
marsikdo od nas
se ne zna prepoznati
v bližnjem cvetu
ali podobnem ogledalu;
treba je razumeti,
da končna višina ne obstaja –
ni druge možnosti
za doseganje neba,
razen osebne rasti

REGIJSKO SREČANJE LITERATOV SENIORJEV ZA OSREDNJO SLOVENIJO

Vrhnika (JSKD OI Logatec), 6. junij 2016

Strokovno spremljanje:
dr. David Bedrač

Sodelujoči/e avtorji/avtorice:
Majda Arhnauer Subašič, Ana Balantič, Jože Brenčič, Darinka Grmek Štrukelj, Antonija Jereb, Barbara Jozelj, Majda Kočar, Jana Kolarič, Bernarda Kosel Mrak, Agata Krastanov, Murka Kristan, Marjana Kromek Željeznov, Olga Pega Kunstelj, Darka Lampič, Matjaž Marinček, Jože Omerzu, Metka Osojnik, Irena Pajnik Beguš, Marta Pavlovič, Roža M. Pečnik Kertel, Tatjana Plevnik, Albin Potisek, Mojka Marija Premru, Andrej Režun, Rozka Saje, Andreja Strežek - Kladnik, Nadja Svetlin Kastelic, Dušan Šabič, Ivan Šega, Katica Špiranec, Anica Štancar, Alenka Taštanoska, Marija Vesel, Nataša Žilevski, Milan Žniderič

Izbrani/e avtorji/ice:
Jana Kolarič, Tatjana Plevnik, Rozka Saje, Alenka Taštanoska

TO JE RAZISKOVANJE MEJA

dr. David Bedračr. 1978

Vesel sem bil, ko sem izvedel, da bom ponovno selektor za seniorske pisce, in to v isti regiji kot lani. Lani je srečanje potekalo v Logatcu, letos pa na Vrhniki. Če sem lani pisal o srečanju precej kritično, moram letos takoj zapisati, da je bila bera, poetično gledano, močnejša, avtorji pa zelo pripravljeni na sodelovanje, učenje, debato in kritično presojanje. Zanimalo jih je to in ono, predme so postavili prenekateri kreativni izziv, ki smo ga zatem osvetlili s teoretične in praktične plati. Po skoraj triurni delavnici, ki je bila zelo zanimiva in ki jo je zaznamovalo veliko število sodelujočih avtorjev, je sledil literarni večer, na katerem smo lahko prisluhnili najrazličnejšim glasovom. Kot po navadi je bilo veliko poezije, a je bila le-ta lepo uravnovešena s prozo, žal pa je bilo, kot je to že nekako v navadi, malo dramskih besedil, zgolj eno. Čeprav sem avtorjem podal veliko, upam, uporabnih informacij, je vendarle ostalo še nekaj občih napotkov, ki sem jih še želel podati, a nam to zaradi prej omenjenega mnoštva navzočih in temu primerno odtekajočega časa ni uspelo, zato jih bom strnil tukaj ...

Poezija
• Avtorjem priporočam odmik od prvoosebnosti, lirski subjekt je treba zastaviti širše, treba je raziskovati njegove biološke, psihološke, sociološke in intelektualne meje.
• Paziti je treba na skladnost zunanje in notranje zgradbe pesmi.
• Priporočljiv je odmik od rime, kjer je ta preveč izrabljena ali je sama sebi namen.
• Treba je nadgraditi slog in z njim številna slogovna sredstva.
• Razmišljati je treba o obsegu kitice, verza in celotne pesmi.
• Notranji in zunanji ritem je treba uravnovesiti; ni odveč razmišljati tudi o metriki, še zlasti, kjer gre za klasične, npr. soneti- stične oblike.

Proza
• Narediti je treba natančen predhodni načrt, v katerem razmislimo o književnih osebah, dogajalnem prostoru in času, temeljnih situacijah in poteku fabule.
• Razmislek naj gre v smer zasnove in strukture stavka in povedi ter medpovednega navezovanja ( koherence besedila).
• Treba je nadgraditi slog in z njim številna slogovna sredstva.
• Razmišljati je treba o socialnih zvrsteh jezika, še zlasti, ko gre za dialoge med osebami.
• Pomembna sta zasnova in način zapisa premega govora.
• Predvsem pa so nadvse pomembni zasnova pripovedovalca, njegovi pogledi, posegi v besedilo in njegova perspektiva.

Dramatika
• Analizirati in urediti je treba tehnično plat dramskega besedila – didaskalije, prostorske danosti itd.
• Natančno je treba razmisliti o psiholoških profilih oseb in njihovih medsebojnih korelacijah.

In še izbrane avtorice ...

Šifra Mina: Sonet, ki je stara in vsebinsko precej izrabljena oblika, je avtorica kreativno aktualizirala in nadgradila, pri tem pa je lepo ohranila avtentičnost tega žanra. Lirski subjekt je kritičen, a nikoli povsem distanciran; tako je pred nami po eni strani tiha in nežna izpoved enega, na drugi strani pa izpoved kolektiva v vsej svoji surovosti in neizprosnosti.

Šifra Kaj bi ti brez mene: Esejistično zastavljena pripoved, ki nas kronološko pripelje do mnogih spoznanj in sklepov; stavki drsijo teko- če, pripovedni tok je neomajen, pripovedovalec vselej kritično na preži. Avtorica uporablja mnoštvo prijemov in pristopov, s čimer vsebinski del nadgradi in učinkovito posreduje bralcu, med drugim smo priča nekaterim izvirnim intertekstualnim rešitvam.

Šifra Podlipa 1969: Pripovedi, ki jih odlikujeta zgoščena skladnja in, posledično, slast branja med vrsticami. Poudariti pa je treba tudi, da se avtorica oglaša z različnimi pripovednimi žanri, v posebno kategorijo lahko umestimo dela za otroke. Vsem besedilom pa sta skupni ekonomija stavkov in besedilna funkcionalnost na celostni ravni, ki preseneča tudi z nekaterimi svežimi jezikovnimi rešitvami.

Šifra XYZ-327: Zgodba odprtega tipa bi se morala nadgraditi in nadaljevati, verjetno vse do znanstvenofantastičnega romana, ki jih, resnici na ljubo, precej primanjkuje v slovenskem prostoru. Avtorica zmore ohranjati močan suspenz, motivi so privlačni, prav tako nekateri v zgodbo spretno »skriti« simboli. A še najbolj nas navdihnejo dialogi, ki so ponekod prežeti celo s humorjem, obenem pa se vse skupaj sestavi v plastično prispodobo novodobnega, hladnega, vse bolj tehnicistično usmerjenega sveta.

PREDSEDNIK IN FILOZOF

Rozka Saje

MODROST STARE ŽENICE

Sedela je pred borno kmečko hišo z rožnim vencem v rokah in opazovala svet, ki se je bogvedikdaj postavil na glavo. Včasih je prebirala jagode v sklenjenih rokah, pogosto je dremala na toplem soncu, večino časa pa je zmajevala z glavo in sama pri sebi vzdihovala: »Hvala Bogu, da ne bom več dolgo na tem svetu.«

Rodila se je v času, ko še ni bilo elektrike in vodovoda. Odraščala je v obdobju brez avtomobilov in televizije in se postarala, preden se je internet razširil v njeno vas. Roke so ji opešala in noge so postale težke. Kuhinja in soba v stari hiši in lesena klop pred njo so kar naenkrat postali ves njen svet. Delati ni več mogla, zato je posedala pred hišo in le še z roba opazovala življenje, ki se je kdo ve kdaj postavilo na glavo. Črn kruh je bil že dolgo dražji od belega, ljudje so se vozili s kolesi, čeprav so imeli avtomobile, in tekli, čeprav se jim ni nikamor mudilo. Zmajevala je z glavo in si mislila: »Ta svet je res vsak dan bolj zmešan!« Rekla ni nič, ker je ne bi nihče poslušal, še manj pa razumel. Vedela je, da jo je čas že zdavnaj prehitel. Leta njenega otroštva in mladosti so minila in zavedala se je, da so sedaj drugačni časi. Časi, v katere ne sodi.

Nekega popoldneva so k sosedu pripeljali zvrhano prikolico desk. Od daleč je opazovala dogajanje in pričakovala, da bo prišlo nekaj moških, ki bodo deske razložili in jih lepo zložili v skladovnico na tleh. Toda zopet se je uštela. Pripeljal je viličar, celo skladovnico desk zloženih na prikolici zagrabil in jih brez truda spretno prestavil na pripravljen prostor na tleh.

Zmajala je z glavo in na glas razmišljala: »Kaj vse si ljudje izmislijo, samo da jim ni treba delati. Potem pa ne vedo, kaj bi počeli, da bi bili vsaj malo zmatrani.«

PREDSEDNIK IN FILOZOF

Odprtje razstave mladega obetavnega slikarja je družaben dogodek, ki ga v predvolilnem času noben politik noče zamuditi. Tam se zbirajo intelektualci, ljubitelji umetnosti in tudi čisto navadni ljudje. Tam se zbirajo volivci. Predvsem pa so na takšnih dogodkih vedno tudi mediji. Razni komentatorji, fotografi in kritiki. Likovni kritiki, seveda, ne družbenopolitični kritiki. Takšnih si predsednik ni želel, ko se je pojavil na odprtju razstave. Želel si je le medijske pozornosti brez zoprnih vprašanj. Vendar je bil kmalu razočaran. Novinarji so se vrteli samo okrog mladega umetnika, njega pa so ignorirali. Predsednika je to jezilo, vendar pred volivci ni hotel pokazati svoje nejevolje. Pomešal se je med obiskovalce in se vedel, kot da je prišel zaradi razstave.

Med obiskovalci je zagledal prijatelja iz otroštva. Menda je postal literarni kritik in filozof. Dolgo se že nista videla in predsednik bi mu ob kakšni drugi priložnosti le bežno pokimal, saj se običajno ni imel časa pogovarjati z nepomembnimi ljudmi. Tokrat pa je zaradi medijske ignorance in zato ker med obiskovalci ni bilo pomembnih ljudi, prijatelju namenil več pozornosti.

»Pozdravljen, prijatelj,« ga je potrepljal po rami, »dolgo se že nisva videla.«

Filozof se je ozrl in oči so mu zažarele, ko je zagledal starega prijatelja. Obrnil se je od umetniške slike k njemu.

»Hoj, pozdravljen! Kje te vidim! Tebe pa res nisem pričakoval tukaj. Običajno te vidim samo na televiziji.« Ponudil mu je roko in jo močno stisnil. Premeril ga je od tesno zavezane kravate do zloščenih čevljev:

»Prav takšen si kot na televiziji. Urejen od nog do glave. A se te raje spominjam kot mulca, s katerim sem plezal po drevju in brcal žogo.«

Predsednik je na hitro pogledal naokoli, ali je kdo slišal prijateljevo opazko, a se nihče ni menil zanju. To ga je pomirilo: »Tudi jaz se rad spominjam tistih dni. A sedaj je vse drugače. Paziti moram na svoj ugled, zato si le redkokdaj lahko privoščim sprostitev.«

Filozof je zamahnil z roko in kot lev grivo stresel neukročene lase, ki so mu v valovih padali na ramena. »Sprostitev je pomembna za naše telesno in duševno zdravje,« je smeje odvrnil. Prijatelja je prijel za roko in ga narahlo potegnil za sabo k naslednji sliki: »Pridi, skupaj si bova ogledala razstavo in se o vsem pomenila.«

Takoj sta se zapletla v zaupen pogovor.

Predsednik je pozabil na protokol in prijatelju iz mladosti zaupal, kar ga je težilo: »Jezi me, zares me jezi! Ta narod res ne ve, kaj hoče. Vse sem naredil zanje, žrtvoval svojo mladost in zrela leta. Pa vendar … Še sedaj, ko imam že sive lase, nimajo nobenega spoštovanja do mene. Vedno se pritožujejo, nenehno iščejo moje najmanjše napake in ne upoštevajo nobene avtoritete. Res ne vem več, kaj naj storim.«

Predsednik je srdito hodil po dvorani, se za trenutek ustavil ob vsaki sliki in nadaljeval svoj pohod, ne da bi umetninam na steni namenil najmanjšo pozornost.

Filozof je mirno hodil z njim, opazoval slike, vsake toliko časa pogledal svojega prijatelja iz otroštva in mu nalahno pokimal, da bi mu pokazal svojo naklonjenost. Njegovim besedam ni dajal velikega pomena. Bolj so ga zanimali njegovo razpoloženje, barva njegovega glasu, hitra hoja in kratki, nesmiselni postanki ob umetniških delih. Predsednik je bil vznemirjen. Zaradi protokola je počel stvari, ki ga niso zanimale in se razburjal nad državljani, ki ga niso spoštovali.

Ko je predsednik za trenutek umolknil, je s prijateljem obstal pred majhno sliko. Vse barvite poteze čopiča so se stekale v eno samo točki, v belo packo na sredini platna.

»Globina, ki jo te barve ustvarjajo, bi me lahko posrkala kot črna luknja,« je rekel filozof in s tem predsednika prisilil, da je pogledal sliko.

»Kako kot črna luknja, če pa je na sredini bela lisa?« je nergaje rekel predsednik. A je vseeno sledil prijatelju, ki je stopil korak nazaj in se zagledal v sliko.

Nekaj časa sta molče opazovala umetnino.

Filozof je počakal samo toliko, da se je predsednik umiril in se za trenutek potopil v barve. Nato je rekel: »Ljudje te spoštujejo le toliko, kolikor ti spoštuješ njih.«

Prijatelj ga je debelo pogledal: »Ampak jaz sem vendar predsednik. Mene vendar morajo spoštovati! To je njihova dolžnost.« Predsednikova lica so vzplamtela, obrvi sta se približale druga drugi, med njima pa so se zarezale gube.

Filozof se mu je prijazno nasmehnil: »Jaz spoštujem samo ljudi, ki spoštujejo mene. Kdor mene ne spoštuje, ni vreden mojega spoštovanja.« Predsednik mu je že hotel ugovarjati, a je videl, da njegov prijatelj spet strmi v sliko in da ga bo bela packa na njej vsak čas potegnila vase. Zato je raje molčal in se še sam zazrl v belo liso ali črno luknjo ali karkoli že je bilo tisto na platnu. Odtaval je v pretekle volitve, slavnostne seje, protokolarne obiske ... Vse to je vendar delal za dobro vseh ljudi, oni pa niso znali ceniti njegovega truda.

Prijateljev glas ga je vrnil v realnost: »Ko boš dojel, da so vsi ljudje vredni enakega spoštovanja in da se lahko ti prav toliko naučiš od njih kot oni od tebe, boš pripravljen.«

Predsednik ga začudeno pogledal. »Pripravljen na kaj?« je vprašal:

»Na volitve?«

»Pripravljen na smrt,« je resno dejal filozof, medtem ko je lebdel nekje med parketom galerije, belo packo in črno luknjo.

Predsedniku je za trenutek zastal dih, nato pa je začel vedno hitreje hoditi po dvorani in se niti pri slikah ni več ustavljal. Hitro je dihal in še hitreje govoril: »Pripravljen na smrt? Sem te mar prosil za nasvet, kako naj se pripravim na smrt. Kaj mi je sploh bilo treba hoditi na to razstavo in se zaplesti v pogovor s tabo? Lahko bi vedel, da od filozofa, kot si ti, ne bom dobil pametnega nasveta.«

Koraki so odmevali. Obiskovalci razstave so se odmikali. Nekateri so zmajevali z glavo, drugi so skomigovali z rameni, tretji so se pomenljivo nasmihali. Predsednik in filozof pa sta v enem samem zamahu naredila obhod po vsej dvorani.

»Smrt je genij, ki daje navdih filozofu,«je filozof citiral svojega najljubšega učitelja. »Če ne bi bilo smrti, človek ne bi filozofiral.«*

Ustavil se je pred isto sliko, ki sta jo opazovala pred začetkom svojega krožnega pohoda. Predsednik sploh ni opazil, da je še enkrat šel mimo slik, ki si jih je že ogledal.

Filozof se je ponovno zagledal v belo packo na platnu in tako podzavestno prepričal prijatelja, da je storil enako.

»Kdor je pripravljen na smrt, je pripravljen na življenje,« je počasi rekel filozof ne meneč se za predsednika. »Ko boš začel spoštovati vse ljudi, boš pripravljen na smrt in na življenje.«

Predsednik ga je zmedeno pogledal in ni vedel, kaj naj mu odvrne.

»Hvala za tvojo pomoč,« je tiho rekel, »in čas, ki si mi ga namenil.« Nato se je počasi obrnil in odšel proti izhodu.

Filozof je stal pred svojo najljubšo sliko, in preden je dovolil, da ga popolnoma posrka vase, je pomislil še na en citat Schoppenhauerja: »Egoizem vzbuja takšno grozo, da smo izumili vljudnost, da ga skrijemo; vendar predira vse zastore in se izdaja ob vsakem srečanju.«*

* Schoppenhauerjev citat *

KDAJ GREŠ DOMOV?

»Ali ne greš danes domov?« je vprašala stara mama.

»Ne!« je odločno rekla Metka in zajela veliko žlico koruznega močnika, da se je po mizi pocedila dolga črta, ko jo je nesla k ustom. Teta in stara mama sta se spogledali, stric se je namuznil, stari ata je skomignil z rameni.

»Ja, kdaj boš pa šla domov? Saj si že skoraj cel mesec pri nas na počitnicah.« Vsi so jo vprašujoče gledali.

»Jutri.«

»To si rekla že včeraj,« se je zasmejal stric.

»Ja, saj zato! Že včeraj sem vam povedala, da bom šla domov jutri,«

je pribila Metka in zajela novo žlico močnika.

Stara mama jo je narahlo pobožala po laseh: »Mami in ati te gotovo že zelo pogrešata. Skupaj boste gledali risanke in se igrali z vsemi mogočimi igračami, ki jih imaš.«

Matka je zavila z očmi.

Poskušal je še stric: »Z atijem bosta igrala računalniške igrice. Mene je vedno premagal.«

S polnimi usti je odkimala.

»In mami ti bo brala pravljice,« je dodala teta.

»Ne!«

Po kratkem molku se je stara mama vdala: »No prav, boš šla pa jutri.« Dan je bil zabaven, kot vsi dnevi na počitnicah na vasi. Metka je grabila seno, plezala po sadnem drevju in domačim nosila vodo iz potoka, da so se odžejali po trdem delu. Spotoma je v potočku lovila rake in nabirala jagode na obrežju. Na njivi je pobirala plevel in lovila metulje na travniku, ko so prišli domov pa je krmila živali in pestovala majhne mucke. Kot bi trenil, je bil tu večer.

Pri večerji je še komaj držala oči odprte in roka, ki je nosila žlico v usta, je kar naenkrat omahnila na mizo. Metka je položila utrujeno glavo nanjo in zaprla oči.

»Ubogi otrok, saj že spi. Preveč se žene čez dan, da ne bi česa zamudila.« Stric jo je nežno dvignil v naročje in odnesel v posteljo.

Naslednje jutro je Metka zaspano zagodrnjala, ko jo je stara mama narahlo stresla za ramo: »Vstani, zaspanka! Zajtrk je že na mizi.«

Potegnila je odejo čez glavo in se obrnila na drugo stran.

»Pa nič, bomo pa sami pojedli ves koruzni močnik, ki sem ga skuhala,« se je stara mama obrnila proti kuhinji in na skrivaj pogledovala proti postelji, v kateri je bila Metka še vedno pokrita čez glavo. Izpod odeje so se kmalu prikazale Metkine roke, se najprej pretegnile, nato pa potegnile odejo z glave. Godrnjaje si je mela oči. Stara mama je odprla vrata v kuhinjo, iz katere je zadišalo po močniku in sveže pečenem kruhu. To je Metko dokončno prebudilo. Skočila je iz postelje, hitro nase navlekla obleko in že je bila v kuhinji.

Vsi domači so bili zbrani za mizo, na sredi katere je stala velika skleda. S slastjo so zajemali iz skupne sklede in se pogovarjali, katerega dela se bodo danes lotili.

»Pomagala vam bom,« se je takoj ponudila Metka.

»Ali ne greš danes domov?« je vprašala stara mama.

»Ne!« je odločno rekla Metka.

REŠEVANJE MALEGA MUCKA

Pod lipo sredi vasi se je zbrala gruča otrok. Dan je bil vroč in v senci pod drevesom je bilo prijetno hladno. Jaka je rezljal palico, Matic in Jurij sta se špricala z vodo iz plastenke, Ana pa je božala mladega mucka, ki je zadovoljno predel v njenem naročju. Ostali otroci so se pogovarjali in se smejali. Prišel je Domen, okrog njega je veselo skakal njegov pes Ron.

»Živijo!« je pozdravil Domen.

»Hov, hov!« je pozdravil tudi Ron in pomahal z repom.

Vsi otroci so se ju razveselili. Muc pa se je ob pasjem laježu nasršil, jezno zapihal in skočil iz Aninega naročja. V dveh skokih je bil pri lipi in se pognal nanjo. Hkrati z muckom je poskočila tudi Ana. »Muc, muc, muc!« ga je klicala. A nič ni pomagalo. Mucek se ni ustavil. Z ostrimi krempeljci je v trenutku splezal po deblu do prve veje, pa do naslednje in do naslednje in še do višje. Ustavil se je šele skoraj pod vrhom drevesa. Tam se je zatekel v rogovilo in začel predirljivo mijavkati.

Otroci so stali pod lipo in zaskrbljeno gledali v krošnjo. Anine oči so se orosile, Domen je oštel Rona.

»Ne upa si dol,« je rekla Ana. »Domen, prosim pelji Rona domov.«

Domen se je strinjal in z Ronom odšel domov. Ko se je vrnil, je muc še vedno čepel na vrhu lipe in neutolažljivo mijavkal.

Jaka je poskušal splezati na lipo, a je bilo deblo previsoko in predebelo. Ni mu uspelo priti niti do najnižje veje.

Ana je tarnala in vzdihovala in ves čas klicala prestrašenega mucka:

»Muc, muc, muc …«

»Bom jaz poskusil,« je rekel Matic. »Daj mi ravbarsko, da bom dosegel vejo.«

Jaka se je s hrbtom prislonil ob deblo in Maticu ponudil sklenjeni roki. Matic je z desno nogo stopil nanju. Jaka ga je toliko dvignil, da je z levo nogo lahko stopil na njegovo ramo in tako dosegel prvo vejo. Trdno jo je prijel, se z nogami na hitro oprl še na Jakovo glavo in se potegnil kvišku. Kar dobro je napredoval, a nekje na sredi krošnje se je ustavil. Nikakor ni mogel naprej. Klical je mucka in ga vabil, a ta se je še vedno trdno oprijemal rogovile in glasno mijavkal. Premaknil pa se ni niti za ped.

»Ne morem do njega,« je nazadnje priznal Matic. Počasi se je spustil na tla.

»Pojdimo po lestev,« je predlagal Jurij. Z Domnom sta stekla domov in prinesla največjo lestev. S skupnimi močmi so jo dvignili in prislonili k lipi. Segala je skoraj do sredine krošnje. Celo malo višje, kot je prej splezal Matic. Jurij se je povzpel po lestvi in potem še više. Plezal je z veje na vejo in otrokom v senci vaške lipe je zastajal dih. Mu bo uspelo rešiti ubežnika?

Jurij je res plezal kot veverica, a prestrašenega mucka ni dosegel. Tik pred ciljem se mu je zlomila veja. Zadnji hip je zgrabil za drugo vejo in se potegnil nanjo.

»Ne!« je zakričala Ana in planila v jok.

»Pridi dol,« so mu prigovarjali prijatelji. »Še ubil se boš.«

Jurij je še malo okleval in razmišljal, kako bi prišel do mucka, a nazadnje je sprevidel, da ga res ne bo mogel rešiti. Prenevarno je bilo. Splezal je do lestve in se po njej spustil na tla. Pogledal je ostale fante in skomignil z rameni. Vsi so zmajali z glavo. Sami najbrž ne bodo mogli rešiti mucka.

Pod lipo je sedela Ana in neutolažljivo jokala. Na lipi je čepel muc in neutolažljivo mijavkal.

Fantje so nemočni gledali zdaj Ano, zdaj mucka. Takrat je prišla Brina.

»Kaj pa počnete?« je vprašala in se obrnila k Ani. »Zakaj pa ti jokaš?«

»Moj mucek se je prestrašil Domnovega psa in je zbežal na drevo.

Ne moremo ga dobiti dol,« je komaj izdavila Ana.

Brina je pogledala v krošnjo in nekaj časa ocenjevala položaj.

»Kje je pa mama?« je nazadnje vprašala.

»Čigava mama?« so jo začudeno pogledali otroci.

»Ja, njegova,« je Brina pokazala na mucka na veji.

Ana jo je debelo gledala, nato pa skomignila z rameni: »Ne vem, najbrž je doma ali pa kje lovi miši.«

»Poiskati jo moramo in prinesti sem,« je odločila Brina. Ana je otrokom opisala, kakšna je muckova mama, in vsi so se razpršili po vasi, da bi jo čim prej našli.

Kmalu se je druščina spet zbrala pod drevesom in Ana je v naročju držala domačo mačko. Muca je zadovoljno predla in se drgnila ob Anino roko. Takrat pa se je na drevesu ponovno oglasil prestrašen mucek. Ko je zamijavkal, je muca v Aninem naročju je zastrigla z ušesi. Pozorno je obrnila glavo in mijavkajoč odgovorila na mladičkov klic. Skočila je iz Aninega naročja, se pognala proti drevesu in v nekaj skokih je že bila v krošnji. Brez težav je prišla do veje, na kateri je čepel prestrašen muc.

»Mrrrrjauu,« je nežno poklicala mladiča in se mu od daleč dobrikala. Hotela ga ja zvabiti k sebi, vendar se mali muc še vedno ni ganil. Zato se je elegantno po veji sprehodila do njega in ga ves čas mirila s tihim:

»Mrjau, mrrjaauu …« Malo se je podrgnila obenj in ga polizala, da se je mucek pomiril. Nato je počasi, z visoko dvignjenim repom odšla po veji proti deblu. Mucek ji je obotavljajoče sledil. Potem se je muca s spretnimi mačjimi skoki previdno iz veje na vejo spustila z drevesa. Mucek jo je pozorno opazoval in sledil vsakemu njenemu gibu, vsakemu njenemu skoku. Brez težav sta srečno pristala na trdnih tleh.

Otroci so zavriskali od veselja in Ana je pohitela k svojemu mucku in ga nežno stisnila v objem. Ta pa je rahlo zapihal, skočil iz njenega naročja in jo ucvrl za mamico, ki se je že napotila proti domu.

»Kako si vedela, da ga bo muca spravila z drevesa?« je zanimalo Ano.

»To so mame,« je Brina zamahnila z roko, »one vse znajo.«

MLEČNI ZOB

Brina je zagrizla v rdeče jabolko, ki ga je pravkar odtrgala z drevesa.

»Auu!« je zastokala in se prijela za usta. Zob jo je neznansko zabolel in previdno ga je potipala. Bil je čisto razmajan in vsakič, ko ga je premaknila, jo je rahlo zaskelelo.

Stekla je v kuhinjo in ponosno naznanila: »Mami, zob se mi maja.«

»Kaj res? Pokaži!«

Mama je hotele Brini pogledati v usta, a Brina jih je trdno stisnila in stopila korak nazaj.

»Ne! Boli me, ne dovolim, da mi ga spuliš.«

»Daj no, samo pogledala bom,« jo je mirila mama.

»Prav, samo ne smeš mi ga spuliti in ne smeš povedati očku. On ga bo zagotovo hotel potegniti ven.«

Brina je počasi odprla usta in s kazalcem pokazala na razmajan zob. Mama ga je prijela in narahlo stresla.

»Auu!« je spet zavpila Brina in odskočila. Nagrbančila je čelo, obrvi pa so ji zlezle skupaj in se nasršile.

»Kar precej se maje. Čim prej ga moramo potegniti ven, da bo lahko zrasel nov zob.«

»Ne!« Z dlanmi si je pokrila usta in stopila še korak nazaj.

»Kaj če ga bi privezali na vrvico, to pa za kljuko od vrat. Ko bo kdo odprl vrata, bo zob kar sam skočil ven.« Mama se je spomnila zanimive igrice, s pomočjo katere so pri njih iz otroških ust potegnili že marsikateri mlečni zob.

Brini se je stvar zdela zabavna in je dovolila, da je mama na zob navezala tanko vrvico, drugi konec pa je privezala na kljuko. Bratje so z zanimanjem gledali, kaj se dogaja. Ko je bila vrvica na obeh straneh trdno zavezana, se je začela promenada. Drug za drugim so fantje hodili ven in noter. Hitro, sunkovito, na vso silo so odpirali iz zapirali vrata, toda Brina je bila ves čas pozorna na njihove prihode in je vsakič, ko so se vrata odprla, stopila nekaj korakov naprej, potem pa spet nazaj.

»S tem že ne bomo nič dosegli,« je pomislila mami in se smejala prebrisani hčerki. Potem pa se je domislila nove zvijače.

»Privežimo zob na košarico,« je predlagala. »Nosila jo boš s seboj in nihče ti ne bo mogel izpuliti zoba.«

Brina se je takoj strinjala, saj se je igre z vrati že naveličala. Mama je odvezala vrvico na kljuki in jo privezala za ročaj Brinine košarice. Vrvica je bila tako kratka, da je Brina morala košarico ves čas držala v roki. Lahko pa se je z njo igrala. V košarico je zložila kocke in jih nesla v dnevno sobo, kjer je Ruj zidal hišo z veliko garažo. Tam je kocke stresla na tla in odšla po druge igrače.

»Prinesi mi še avtomobilčke,« je zaklical Roj.

Brina je košarico napolnila z avtomobili in stekla k Ruju.

»Tukaj so,« je rekla in košaro postavila pred Ruja.

»Auuu!« Ko je košaro postavila na tla, je mlečni zob poletel iz ust in v velikem loku pristal prav na sredi Rujeve garaže.

Ruj se je od smeha valjal po tleh, mama pa se je samo namuznila in nedolžno rekla: »Saj sem vedela, da bo zob kar sam zletel iz ust, če ga bomo dobro privezali.«

Brina je oba grdo pogledala in pobrala svoj mlečni zob. Ni ga smela izgubiti. Morda ji bo zobna miška prinesla darilo, če ga bo položila pod blazino.

KO PRIDE ŽUŽEK

Alenka Taštanoska

Predsednik XYZ Oil Corporation je bil utrujen. Odslovil je cel roj brenčečih pomočnikov, ki so komaj čakali, da mu ustrežejo. Hotel je imeti mir, tišino. Za njim je bil še en dan napornih pogajanj v vrsti mnogih. Skozi možgane mu je za hip preletela misel: Ali je vredno? Lahko bi cele dneve ležal na plaži na svojem otoku v Grčiji, namakal noge v morju in srkal uzo. »Ah, ne!« je pokaral samega sebe. Za nič na svetu ne bi hotel zamuditi trenutka, ko arabski princ s svojimi debelimi prsti, preobloženimi z zlatimi prstani, nariše podpis na zadnji strani pogodbe. Takrat mu eksplodira v možganih, se širi po žilah, zaliva celo telo ... ta občutek božanske moči ... nezamenljivo ...

»Pa sem vas, pasji sinovi! Spet sem vas!« nazdravi sam sebi s skoraj praznim kozarcem viskija. Danes arabski princ, prejšnji teden pa njegovi najhujši sovražniki. Obema stranema je prodal enako količino najmodernejšega, najsmrtnonosnejšega orožja. Naj se koljejo, pesjani! Naj se iztrebljajo med sabo! Medtem pa se številke na računu korporacije na Kajmanskih otokih vrtijo kot na ruleti ...

Plosknil se je po stegnu, zadovoljen sam s seboj. Najprej si bo privoščil še en kozarec svoje najljubše pijače. Potem se bo oprhal in poklical Tayo. Mala tajska maserka je štiriindvajset ur na dan čakala na njegov klic. Zapredel je od ugodja ob misli na njene čudodelne roke. Pregnala mu bo utrujenost iz vsakega vlakna telesa. In potem ga morda zamika še kaj: Cyntia, Barbara, Daisy ...? Se bo že potem odločil.

Odpravil se je k baru, da si natoči še en kozarec pijače. Prijel je za steklenico in takrat ga je zagledal. Čepel je poleg kristalnega kozarca in svoje številne tipalke vrtel na vse strani. Majhen, kovinsko zelen žužek, nič večji od zrna graha. Žužek v predsedniškem apartmaju najboljšega hotela na svetu ...!? Pograbil je zajetno finančno poročilo XYZ Oil Corporation za l. 2015. Pošteno je lopnil po zelenem stvoru. Kozarci so zažvenketali in se razleteli po celi sobi.

»Poglej, kakšno svinjarijo sem naredil zaradi tebe!« je ves zaripel nadiral negibno trupelce z odlomljenimi tipalkami. »Žužek v moji sobi ...! Mu že pokažem, hotelskemu direktorju Kakosežepiše! Takoj zdaj ga odstavim!« je bentil na ves glas, medtem ko si je med številnimi črepinjami utiral pot do sobnega telefona. Segel je po slušalki in takrat ga je zagledal. Še en žužek je sedel na mizici poleg telefona. Potem je zagledal tretjega: na naslonu stola. In četrtega: na sliki na steni. In petega: na okenski polici

... in šestega ... in ...

Ves osupel se je vrtel naokrog in jih iskal s pogledom, ko ga je čudno spreletelo. Visok, skoraj neslišen zvok muje zatresel bobniče. Postajal je vse močnejši, vse bolj neznosen, vrtajoč. Grabil se je za ušesa in jih zatiskal, a ni nič pomagalo. Neznosni zvok se je razrasel v bolečino, čedalje hujšo, nevzdržno. Končno je kot snop padel na tla in negibno obležal. V njegovih široko razprtih očeh se je še vedno zrcalilo brezmejno začudenje.

Na polici največjega okna v predsedniškem apartmaju je neslišno zagomazelo. Kakih dvajset žužkov se je postrojilo v ravno vrsto, vse njihove številne tipalke so bile usmerjene v isto smer. V laboratoriju College of Biological sciences Univerze »Green world« v Santa Barbari je zasvetil ekran doslej mirujočega računalnika. Zašumelo je, potem pa je kovinski glas spregovoril:

»Center, center, tu enota 3 2 7. Misija 5.12.38 uspešno zaključena. Pošljite naslednje koordinate ... Center, center, tu enota 3 2 7 ...«

Prihitel je mladenič v beli halji s kuštravo grivo rdečih las. Zadovoljen nasmeh mu je žarel na obrazu.

»Zadeva deluje,« je zamrmral sam pri sebi. Sedel je k računalniku, poiskal tabelo s koordinatami in se oglasil:

»Enota 3 2 7 odrejam premik na koto 5.12.39!« Takoj je sledil kovinsko zveneč odgovor:

»Tu enota 3 2 7. Sprejeto. Premik na koto 5.12.39.«

Mladenič je izvlekel telefon in zaigral s prsti po njem.

»Svetovno združenje zelenih iniciativ, prosim,« se je oglasil ženski glas.

»Dajte mi go. predsednico, prosim, dr. Greenfield tukaj!«

»Zdravo, Peter, kaj bo dobrega?« se je že čez nekaj sekund oglasila predsednica.

»Mae, uspelo je, pomisli, zdaj gredo že na drugo lokacijo! Dovoli, da aktiviram še druge enote!«

»Peter, saj se ti je čisto utrgalo. Saj veš, da v upravnem odboru ni bilo soglasja glede tega.«

»Kaj me briga. Dobro veš, da z govorjenjem ne bomo nič dosegli. Klin se s klinom izbija. Našli smo način, da dosežemo naše cilje. Še veš? Zeleni planet brez vojn in kužnih bolezni, dovolj kruha za vse ... So to samo prazne besede? Cilj posvečuje sredstva. Kaj pomeni nekaj deset tisoč žrtev v primerjavi z milijoni rešenih ...?«

»Peter, poslušaj ...« a na drugi strani ni bilo več nikogar.

Dr. Grenfield je bil že pri kovinski omari v kotu laboratorija. Odtipkal je kombinacijo in odprl vrata. Pred njim so se zasvetlikale vrste zelenih žužkov, postrojene v vrste po dvajset.

»Tako, ljubčki moji, dovolj je bilo zimskega spanja! Svet čaka, da ga rešite golazni, ki ga hoče uničiti. Hitro, hitro, preden nas kdo ustavi!« je govoril, medtem ko je previdno izvlekel komandno konzolo in začel z neverjetno hitrostjo tipkati po njej. V kovinski omari je zažužnjalo. Enote žužkov so druga za drugo privzdignile krila, jih razprle in odfrčale skozi okno, ki jim ga je na stežaj odprl dr. Greenfield.

»Tako! Tudi center se premika na drugo, neznano lokacijo!« je rekel dr. Greenfield, izvlekel ključek iz računalnika, pritisnil še »delete« in odkorakal iz laboratorija.

REGIJSKO SREČANJE LITERATOV SENIORJEV ZA SEVEROVZHODNO SLOVENIJO

Maribor (JSKD OI Maribor), 9. september 2016

Strokovno spremljanje:
Milan Vincetič, Liljana Klemenčič

Sodelujoči/e avtorji/avtorice:
Kristina Berlič, Cecilija Bernjak, Štefka Bohar, Snežana Brumec, Marjana Cmager, Vlasta Črčinovič Krofič, Valter Čučkovič, Zdenka Detiček Opič, Mojmir Miro Ferenc, Angelca Fujs, Jana Hartman Krajnc, Danijela Hlis, Mirko Jaušovec, Srečko Klemenc, Ivanka Klopčič Casar, Vladimir Henri Knez, Ksenija Kolar, Tilka Kren Obran, Dušan Kuzma, Metka Lampret, Sonja Lenarčič, Silva Lipovec, Rozika Močnik, Danilo Muršec, Milan Novak, Olga Paušič, Cvetka Pestiček, Pavlina Pogorevc, Ana-Marija Pušnik, Dominique Reščič, Majda Senica Vujanovič, Tatjana Srebrnič, Justina Strašek, Majda Strnad, Marija Šedivy, Dimitrij Škrk, Amalija Jelka Škrobar, Ana-Marija Šmarčan, Marjan Tinev, Štefan Titan, Amalija Tropenauer, Stojan Vajda, Cvetka Vidmar, Melita Vidovič, Katja Zadravc, Silva Zemljič, Karmen Zupančič, Mihaela Žele

Izbrani/e avtorji/ice:
Štefka Bohar, Angelca Fujs, Srečko Klemenc, Dušan Kuzma, Pavlina Pogorevc, Marija Šedivy, Marjan Tinev, Melita Vidovič

V ZAVETJU BESEDE

Milan Vincetič

Že dvajseto, torej jubilejno, regijsko srečanje literatov seniorjev za severovzhodno Slovenijo je potekalo pod pomenljivim obstretom V zavetju besede. Res je: večina literarnih ustvarjalcev, bilo jih je kar oseminštirideset, se je v svojih pripovedih zatekalo predvsem v zavetje spominske besede, v liriki, ki je prevladovala, pa najdemo poleg intimističnih tudi angažirane lege (aforizmi, slam poezija). Zanimivo je, da so se literarni ustvarjalci, četudi so izhajali iz narečne regije, oklepali zborne naracije, le tu in tam so uporabili kak dialektizem ali urbano mariborsko govorico.

Ker je pač šlo za starejše literarne ustvarjalce – nekateri, kar se je seveda poznalo tako pri stilistični kot pripovedno-izpovedni plati, imajo za sabo celo knjižne izdelke —, je bil njihov pogled, seveda pričakovano, usmerjen v preteklost, bolje rečeno v preživeto otroštvo ali mladost, ubesedeno v realistični maniri, lirika pa je nastajala predvsem na podlagi podzavednega s preteklostjo obarvanega ustvarjalnega toka. Ob tem moram poudariti, da so poleg prostega verza uporabljali tudi zahtevnejše pesniške oblike (celo paraprešernovske sonete), sama naracija pa je bila dokaj tekoča in kultivirana. Zanimivo je, da se v mnogih besedilih oglaša humorni podton, tudi ironija, kar samo priča, da gre za zrele, čuječe in čuteče opazovalce sveta, ki ga ne dojemajo kot tujstvo, temveč kot danost, s katere je treba pogumno odgrniti kar se da več tančic.

Med prispelimi literarni izdelki za že omenjeno regijsko srečanje tako izstopajo pesmi Štefke Bohar, haikuji Angelce Fujs, kratka, modernistično zasnovana zgodba z naslovom Prijatelj in dobra riba Srečka Klemenca ter aforizmi Dušana Kuzme.

Pesmi Štefke Bohar so pisane v prostem verzu, ki je izčiščen, končni paradoksi pa popeljejo bralca v nepričakovano smer, kar pesmim dodaja še dodatno težo. Za primer navedimo pesem Stari prevarant: »Svet / je imeniten / gospod. / Z napol / raztrgano / ponjavo, / neznanim / obrazom, / razsutimi / stvarmi / in luknjo / v žepu. // Kdor mu / preveč zaupa, / mu podveže / škorenj / na glavo.«

Haikuji Angelce Fujs odzvanjajo s čisto in pretanjeno lirsko govorico, gre za arabesko lirskih drobcev, ki zajemajo predvsem iz rodne dežele, ki jo tudi personificira, vanjo pa zmeraj vnese tudi lirski subjekt, ki se vselej pojavlja kot čuteči akter. Za primer navedimo enega njenih najboljših haikujev: »Odhajam iz / ilovnatih bregač. / Bron bije slovo.«

Kratka zgodba Prijatelja in dobra riba Srečka Klemenca je pisana s pretanjeno govorico, ribiška dogodivščina pa je nadgrajena z metaforo ribe, ki ima poleg svetopisemske konotacije tudi erotični naboj. Pa tudi humornost v dobršni meri obarva ta pripovedni kroki.

Aforizmi Dušan Kuzme pronicljivo, seveda tudi s humorno noto ter nepričakovani preobrati, upovedujejo svet, v katerem so »najbolj pikantne neslane šale«. Seveda ne gre za ostrice na prvo žogo, še zdaleč ne, temveč za premišljene refleksije, ki hkrati začinijo in odstirajo vsakdanjik, zavedajoč se, da »smeh je zdrav, jok (o)zdravi« in da »satira si poti utira, da bi opozorila«.

PRED TEM, ZARADI ZAVETJA BESED

Ljiljana Klemenčič

O literarnem ustvarjanju, o pisanju proze in poezije, o tem, kako napisati knjigo in jo tudi izdati, je bilo veliko napisanega. Tudi o tem, da je pisanje oblika terapije, je kar nekaj publikacij na domačem knjižnem trgu. V vzajemnem knjižničnem katalogu je s ključnim pojmom kreativno pisanje najti 220 knjižnih naslovov, prevodov in monografij domačih avtorjev.

Morda vam bodo, dragi ustvarjalci, dobrodošli naslednji knjižni naslovi: Živeti s pisanjem: Priročnik za vse, ki že pišejo ali si želijo pisati poezijo (Smiljan Trobiš, 2011), Kako napisati psihološko kriminalko: snovanje in pisanje literature s suspenzom (Patricia Highsmith. Prevod S. J. Petrović in B. P. Jesenovec, 2009), Danes na sporedu: 2 priročnika, 3 scenariji (Miha Mazzini, 1998), Užitek v tekstu; Variacije v pisavi (Roland Barthes. Prevedla Špela Žakelj, 2013), Umetnost pripovedništva: Mladim piscem namenjene beležke o veščini (John Gardner. Prevod Branko Gradišnik, 2010), Pesem, kot načrt in navdih: Šola za pesnike (Jurij Kovič, 1998), Pisanje kot terapija (Smiljan Trobiš, 2011), Kritika in klinika (Gilles Deleuze. Prevedla Suzana Koncut, 2010), Delanje romana (Saša Vuga, 2007), Skrivnost slave (Gabriel Zaid. Prevedla Dušanka Zabukovec, 2010), Kreativno pisanje: vaje za razvijanje sposobnosti kreativnega pisanja (Milena Mileva Blažić, 2003), Pisanje kratke zgodbe: od pravopisa do natisa (Andrej Blatnik, 2016), Jezikovna odličnost: priročnik na vsaki pisalni mizi (Irena Papež Potočar, 2015), Kako naj povem? (Smiljan Trobiš, 2016).

Posebej velja ob tem navesti tri izvirne, domače tematske monografije, ki so izšle pri Javnem skladu RS za kulturne dejavnosti v Ljubljani, in sicer v zbirki pod okriljem revije Mentor: Brez uteži: Priročnik o pesnjenju avtorja Davida Bedrača, dve sta delo Gorana Gluvića: Mala šo(a)la kreativnega pisanja (2005) in Pri mojstru na čaju (2011). Na ta, zadnji knjižni naslov, z mojstrom in čajem, me je prijetno spomnila odlična knjižna novost, ki sicer spada med povsem, ali morda bolje rečeno, med čisto leposlovna dela. Njena avtorica Annet Huizing (1960) prihaja iz Nizozemske in je voditeljica ustvarjalnega pisanja, avtorica poučnih knjig in recenzij. Kot piše na zadnji platnici, je mogoče prav zaradi svojega dela pomotoma napisala malo bridek, malo zabaven, malo poučen, pa vendar ozemljen in s soncem obsijan roman, ki je takoj osvojil bralce vseh starosti in tudi prepričal kritike.

Kako sem po nesreči napisala knjigo se glasi torej naslov knjige, ki jo zelo zelo priporočam, saj avtorica lepo ubeseduje zraven že omenjenega še medgeneracijsko razumevanje, družinske vrednote, željo po ljubezni, generacijske razkorake, žalovanje za izgubljenim staršem …

In hkrati, domala vzporedno, teče beseda o tem, kako napisati knjigo, kaj je dobra zgodba, kako motivirati bralca in ga držati v napetosti, kako je s časom in prostorom, kako opisujemo literarne junake in njihova čustva … in koliko truda je za pisanje potrebno.

Odlična knjiga! Prevedla jo je Mateja Seliškar Kenda, kot povabilo k branju pa je tu začetek drugega poglavja:

Že nekaj časa sem hotela vprašati Lidwien, ali bi smela hoditi k njej na ure pisanja, pa si nisem upala. Nisem si je upala vprašati, ker nisem prebrala še nobene njene knjige. Zdelo se mi je, da moram najprej prebrati katerega njenih romanov, a kaj ko ne piše za mlade. Nisem si je upala vprašati tudi zato, ker je še kar slavna (oziroma je bila slavna nekoč). Ima pa že bolj kakšno pametno delo, kot da sosedovo trinajstletno smrkljo uči pisati. In če sem iskrena, si je nisem upala vprašati predvsem zato, ker sem se bala, da se mi bo posmehovala …

In zdaj o tem zavetju besed

Prebirala, pregledovala, premlevala sem 24 besedil, od tega deset proznih besedil in 14 vezane besede, dvoje besedil sem prejela pozneje.

Za večino avtorjev lahko rečem, da so vešči pisnega izražanja, le peščica ima nekaj težav s postavljanjem ločil, nekaterim pa primanjkuje poguma, da bi zapisovali tako, kot govorijo in mislijo. Morda v strahu, da ne bi kršili slovničnih pravil in jezikovnih norm, zato zvenijo njih ubeseditve togo in mestoma puščajo bralca v ravnodušju in dolgočasju.

Kot je običajno in tudi pri tovrstnih ustvarjalcih najpogosteje, se pri svojem ustvarjanju osredotočajo na lasten, notranji svet, največ je ljubezenskih refleksij in del, ki se dotikajo mladosti ali pa občutij jesenskosti, v polnem in prenesenem imenu.

Priznam, da sem pogrešala odsev današnjega časa in sodobnosti v besedilih. Kot bi živeli (in tudi pisali) brez vpliva sodobnega, stehniziranega kapitalizma, ki se zagotovo dotika vaših razmišljanj in občutij.

Pesniške oblike, v katerih se izražate, se držijo večinoma običajnega rimanega sloga, ki bralcu vzbudi občutek literarno znanega in varnega, saj so zapisani verzi natančni, brez zapeljivih metafor ali zapletenejših poetičnih oblik. Nekateri dajejo pesmim z izpuščanjem ločil poseben pridih, a vselej se tak način ne obnese. Vsak izmed poetov, ki ste danes tukaj, se lahko pohvali z dobro pesmijo, če se enostavno izrazim, vendar niti pri enem vse poslane pesmi niso na enaki ravni.

Vsa besedila sem občutila kot bi bila delo, pisanje, ustvarjanje enega razreda pridnih, marljivih učencev, le tu in tam pa je kak, ki mu ni mar za podobe razreda. Ti vzbujajo zanimanje.

Prispelih besedil ni bilo enostavno vrednotiti, med njimi izbirati, predvsem, ker sta z roko v roki proza in poezija. Med izbranimi bi bil avtor pod šifro Fortuna s pesmijo Tudi ona je imela obisk, a druge pesmi ne dosegajo ravni navedene. Tudi za šifro Šepetanja in pesem Iščem izhod velja enako, avtor s šifro Medo in jaz zajema zelo iskren občutek in misel »čeprav ni mogoče umreti od samote«, me je spomnila na Ahmatovo, Daydreamer je avtorsko močan npr.: …// Prazen nasmeh teh sivih oči/ govori o bolečini,/ ki ostaja tako blizu,/ vendar nikoli preblizu,/ da bi slišala njegov utrip srca.//…, avtor pod DR navdušuje z natančnim izrazom, vendar sem prav pri njem pogrešala slovnične strukture; šifra Mucka je prijetno šegava, morda bi bila za mlade bralce ta prava; avtor s šifro Frida bi se odlično odrezal pri pisanju narodno-zabavnih glasbenih besedil; šifra 0943 s pesmijo Ne povej mi, da te ni! me je navdušila, enako šifra Šema s kratkimi, a izvirno polnimi pesmimi, s slikovitostjo besednih zvez (brezbarvni ljudje, scefrani dim, ptice, ujete med žice …).

Kurentova nevesta zanimivo, a premalo prepričljivo ubeseduje tri generacije skozi poročna obredja, šifra 46 je v zgodbi Srce zgradbe je izbrano prozno besedilo, ker je inovativno postavila stopnice za pripovedovalke zgodbe o ljudeh, avtor pod šifro Maj obeta z zgodbo Slika Doriane Grey, je dovolj močnega in vabljivega izraznega pristopa, s hvalevredno avtorsko distanco, ki sem jo pri mnogih tokrat pogrešala.

PISMO

Štefka Boharr. 1964

PISMO

Kadar
pišem pismo,
pišem sebi.

Nekdo drug
ga bo prejel.
Svoje najbolj
skrite misli
predem vanj,
da tvoj svet
bo meni
se odprl.

Dolga
pot je
do besede,
ki odprla
bo srce,
a tistemu,
ki hoče
z mano,
kratka
misel vse
pove.

NA SENCAH VEČERA

Siv dan
pritiska name,
plazi se,
prepleta me
s tisočerimi vezmi.
Nema turobnost
gloda vame
in me ovija
z zevajočo praznino.

Sedim.
Kot tolikokrat,
ko potrka vame
oglušela samota
in nemir.
Čisto narahlo
se zavem občutkov.
Niso neznani.

In na obzorju se svetlika
spoznanje:
Na sencah večera
se nov dan rodi.

SVET IN MIŠI

Ko tiho zdrsne
mi beseda v molku,
srce mi vztrepeta,
se vznemiri.
Ah, kolikšna je moč,
ki nosi svet v žerjavu,
po dolgem in počez,
do skrajnosti in čez,
rodi se v globini
in spet vanjo se povrne.

Kot blisk pomerja strune,
zveneče preizkuša.
Svet je žoga,
badminton med prsti.
Šahovnica na meji
belih črt.

NAJVIŠJI CILJ

Postavil si najvišjo
stvar pred mene,
ko človek hoče in želi spoznati,
kadar nadenj težka ura pride.

Vsa lepa učenost
in mirnost blagih dni
usahne, vsak vir veselja
v bridkost se spremeni.
In kar v srečnih dneh
srce naužije se v ljubezni
lepoti stvarstva,
zdaj v teminah žalosti se izgubi.
Duh onemogel tava.
Vse je daleč in zaman.

Postavil si najvišjo
stvar pred mene.
O srce, ta ogenj večni,
ki gori in bije
in ne neha z enim
hipom zamolčati,
da le Ti si večni,
ki postavil si merilo časa.
Vse je v Tebi in ničesar
ni brez tebe.
Vse v Tebi smisel najde.
Ti si vir življenja in radosti,
če srce v Tebi se razdaja.

STARI PREVARANT

Svet
je imeniten
gospod.
Z napol
raztrgano
ponjavo,
neznanim
obrazom,
razsutimi
stvari
in luknjo
v žepu.

Kdor mu
preveč
zaupa,
mu podveže
škorenj
na glavo.

ISKRICE

Ob meni
je svet neznan.
V naglici
obračam se vstran.

Ne ti ne jaz
nisva tam.
Potujeva v kraje,
kjer tujca sva zanje,
a meni se trga srce.

Še veš,
ko sva prvič
mokrila roso?
Gostil si mi lase,
šel z roko si vanje.
Zazrla sva se
daleč prek nje.

Široko nebo
bilo je nad nama.
In midva sva
zaokrožila
sončni polet.

Zdaj dež
nama moči lase.
Skozenj
iščeva mavrično sled.

SRCE ZGRADBE

Pavlina Pogorevc

»Bo kar prav, da se vam predstavimo: vseh nas je šestinštirideset. In to število se skoraj pokriva z našo starostjo. Zagotavljamo, da si upamo prenašati še najmanj tri generacije. Domišljamo si, da smo me, stopnice, zelo pomembne. Kot srce! Namreč srce zgradbe v bloku s številko sedemnajst.

Do sedaj še ni bilo govora, da bi nas zamenjali liftom, ups! z dvigalom. Pa le kaj bi z njim?! V dvonadstropnem bloku s pritličjem! Ah, lepo vas prosim!

Piše se zgodovina Zemlje, držav, krajev in kraljev, pomembnih in manj pomembnih stavb in ljudi … zakaj pa se ne bi pisala zgodovina nekih stopnišč? No, pa povejte, zakaj ne! Odvrzite svoje pomisleke in se sprehodite skozi prah – ne, ne, skozi čas!

Najnežnejši prebivalci, to se ve, kdo so, so nas težko spravili v slabo voljo. Že kar štiriindvajset parov drobnih nožic je najprej plaho in negotovo drselo po naših gladkih črno-belih ploskvah. Ne moremo reči, da so nas, stopnice, sledovi blatnih čeveljčkov zelo motili. So nas pa znali prestrašiti! Otroci namreč! To pa to! Ne spominjamo se preveč rade vseh praskic in prask, odrgnin in bušk in krvavečih ran … Tudi sledi voženj po naši ograji. Samo od vrha do kleti! Potem pa toliko vpitja in joka! Me res nismo krive za vse trde pasti!

Pa da ne boste mislili, da je z odraslimi blokovčani kako drugače! Vemo, da se ni lepo smejati nerodnostim in nesreči drugih. A v tem primeru – žal ni bilo nikjer skrite kamere – bi se nam pridružili tudi vi! Še vedno jo vidimo intelektualko, drsečo po nas, stopnicah, kot po toboganu, na nogah seveda moderni in lepo spolzki natikači, kot čolnički, za njo – kavopivko oblak vonjav po kavi. Nekaj je krilila po železni ograji in na osmi stopnici vzdihovala: »Pa saj ne more biti res! Ne more biti …« Pa še kako zares je šlo! Nekaj minut je morda razmišljala, ali naj ostane kar tam, kjer je obležala, ali naj koga pokliče. A koga, povejte mi, v dopoldanskem času?... Seveda so nas prestrašili njeni jezni pogledi. Samo to smo si želel, da zaradi roke, reber in noge ne bi več tako jadikovala. Nevzdržno, ni »za povedat«! Kaj je bilo potem, ko se je mukoma odplazila navzgor in so se rahlo zaprla vrata v prvem nadstropju za njo, ne vemo. Vemo le, da učiteljice nekaj časa ni bilo »na spregled«!

Naj vam še izdamo, da je taista neroda nerodna pred dobrima dvema desetletjema, celo z dojenčkom v naročju telebnila blizu vhoda v blok. Že na drugi stopnici! Saj, zakaj pa je imela oči samo za našo redko čistočo … Za nekaj pa smo ji vendarle hvaležne. V našo družbo je kmalu pošiljala svojo hčerkico z barbikami, oblekicami zanjo in z medvedki in še s kartami. Seveda smo se z njo vred veselile mlajše prijateljice za igro izza sosednjih vrat. Zato smo vedno komaj, komaj dočakale počitnic!

Tako je to! Po svoje si tudi krojimo življenje. Vsrkavamo najrazličnejše zvoke: zvoke korakov, ki se takoj zmehčajo za vrati, škrtanje ključev, treskanje vrat – to je sploh zanimivo, ker lahko potem ure in ure ugibamo, kaj vse bi to lahko pomenilo. Še posebej rade prisluškujemo pogovoru dveh, od službe v šoli naelektrenih učiteljic, bližnjih sosed. Kar na stopnišču pred stanovanji. Za nobeno ceno pa ne bi po nekaj letih zamudile zaupnih pomenkov dveh najstnic, seveda, daleč od nepovabljenih ušes.

Tole morate slišati: iz tira nas je enkrat za cel teden vrgel avtomat. Razsvetljava na stopniščih je pač delovala ob nepravem času, ko se je pokvaril avtomat namreč. Takrat se nam je zdelo svetleje podnevi in ponoči temneje. In tako smo v temi vse stopnice prestrašene zadrževale dih: Kaj bo, če nas kakšni negotovi koraki zgrešijo? Prava sreča, da je svetila polna luna!

Poseben utrip pa nam ponuja čas med prazniki in po praznikih. Takrat se vonj po vlagi, trohnobi in odpadkih iz kleti hočeš nočeš mora umakniti drugačnim vonjavam. Omamnim vonjavam! Kaj omamnim – nebeškim vonjavam vabljivih sladic in kuharskih mojstrovin!... Kmalu za tem začutimo smele prihajajoče in odhajajoče korake nadišavljenih gostov. Še kako dobro začutimo, kako brišejo naše robove s plašči, pod katerimi je skrita večerna toaleta. Pa veselo mladostno preskakovanje nas, stopnic!... Vrtoglava prazničnost! Izza vsakih vrat uhajajoča! Takrat se šele zavemo: poglej si no, za vrati naših stanovalcev se skrivajo razkošje in blišč in dišeča svežina! No ja, skoraj povsod!

Drži pa kot pribito! Mnogokrat se počutim ujete med stenami in ograjo. Odpadajoči omet, bogsigavedi čigavo jabolko spora, nas kar naprej straši, prah na ograji pa toliko, da nas ne sili h kihanju. Že leta in leta čakamo na kak dober grafit. Ostaja nam samo tale, v prvem nadstropju, v ihti izpraskan vzdih: N & ?

Pa mislite, da nam je bilo kdaj dolgčas? Kje pa! Naj vam samo zaupamo, kako smo me, stopnice, radodarne kot le kaj. Kar se, seveda, zatočišč tiče! Pa ne samo brusilcem nožev in popravljavcem starih dežnikov – ti so za sabo puščali čuden vonj po pokvarjeni maščobi – tudi neprizemljenim zaljubljencem in – ne boste verjeli – celo živalim. Kako da ne verjamete? Čisto zares! Ne pretiravamo!

Samo v opozorilo in razmislek tem, ki vrata radi puščajo odprta.

Zablodele ptice so v iskanju ob zaprtih šipah omagovale; za njimi le rdeče kapljice sledi … Z zapuščenimi je mačkami bilo drugače: ker so stanovalke prepogosto pozabljale na mleko zanje in bili so nekateri stanovalci alergični na mačje dlake, so nas prej ko slej rade volje zapustile … Celo kokoši so si kdaj pa kdaj prav tu, na naših ploskvah, izvolile gladke sprehajalne poti – do kleti od vhoda, seveda! Še kroži spomin na kokošjo nujnost v bloku; ni minil dan, da ne bi ena izmed mamic v skrbi preveliki spraševala svojo hčerkico okroglolično: »Jerček, boš jajček?« In celo koza je bila že naša obiskovalka, mlada koza! Uspelo ji je spretno pridrsati šest stopnic v pritličje (prav tisti zgodnji avgust bile smo čiste do najvišje čistoče). Na desni pa vrata v stanovanje odprta! Mlada koza Mika pa kar takole, nepovabljena na obisk – predrznost pa taka! – k stanovalki, ki je bila zaljubljena v cvetje! Stanovalko bi skoraj kap, in to kar vpričo nas! Zgrožena je pririnila vsiljivko belo nazaj na nas. Tako kozi pač ni bilo treba prestavljati tac! Huh! Kakšna škripajoča vleka po nas! Vse do vhodnih vrat! Ko bi se le mogle v tekoče stopnice spremeniti takrat! ... Osupli trenutni lastnici je koza sledila nekam za garaže. Tisti dan smo jo videle prvič in zadnjič in – še sreča – nikoli več! No, pogrešale je nismo, te koze! Slišale pa smo, da je na neki pohorski kmetiji s svojima mladičkoma zganjala prave vragolije.

Mladički?! Saj res! Zamolčati vam ne moremo nekakšnih »slepih potnikov« oziroma »slepih stanovalcev«. Ena izmed usmiljenk vsega, kar je živalskega rodu, je čudno pogostokrat v bloku odklepala kletna vrata. Pomislite! Podtalno skrbela je za številno družino zajčjo! Lepo vas prosim! Stanovanjski blok s stopnicami in z – zajci! Še dobro, da jih ni spustila na sprehod po nas, prometnih in strmih stopnicah!

A te živali, bog ne daj res niso krive, da vitalni deli v bloku odpovedujejo. Saj si lahko predstavljate, kaj se jih je polotilo! Časa zob vendar! Tako se naši stanovalci borijo s podtalnico v kletnih prostorih, se jezijo drug na drugega zavoljo odtokov v greznico. Ta jim je tako zagodla, da smo bile v skrbeh za zdravje vseh. Baje slabo kaže stanje dimnikov in strehe, ki marsikje lahkomiselno pušča mokroto na nas. A včasih – saj ne vemo, ali vam naj razkrijemo ali ne – čemu je še služil del pločevinaste strehe na vrhu naše zgradbe …

Vroče poletje je bilo. Pa šele začetek sezone. Na našo, severno stran stopnišča, ni mogla nevzdržna pripeka. Hvala Bogu! Pa so se zatekle najbolj pogumne vrle stanovalke na ravno streho in tam verjetno razkazovale soncu še mlečno svojo kožo. In se jim je splačalo! S komaj zatajevanim smehom pa se spomnimo tiste učiteljice, ki se je naveličala vsakoletnega sončenja na vrtu med gredami. Da bo prej porjavela na strehi kot na zemlji, si je domišljala. Vsa tresoča se je komaj zvlekla skozi podstrešno okno visoko na drsečo ploskev. Niti pet minut ni zdržala tam. Rdeča pa je imela samo komolce in kolena. Pa ne od sonca! Zgubljena krema za sončenje pa se je senčila še nekaj ur na eni izmed zgornjih stopnic.

Bile pa smo priča tudi izjemnim trenutkom. Pred nekaj leti smo se razveselile fotografskega aparata z novinarjem. Žal, prehitro! Me ga sploh nismo zanimale! Zato pa se je nerodno spotikal, zato. Le kje je imel oči?! Ah, seveda! Skozi stopniščno – naše okno je tik pod streho zavzeto fotografiral novo telovadnico v bližini. Upale smo, da bo ovekovečil vsaj brezo — nekakšno zakleto kraljično sredi popleskanega dvorišča. Če bi pokazal več zanimanja za nas, stopnice, bi mu naslikale nekdanji naš razgled iz bloka: leseno garažo s prepolno zajčnico, gnečo otrok na modri gugalnici in peskovniku z igračami, nekakšne Kremenčkove hiške iz kartonov v bližnjih grmičih, macesne in bore, košček parka — imenitne pogoje za enajsto šolo blizu preresne šole, kajpada za kratkohlačnike in kratkokrilčnice, za nameček pa še nepogrešljivo brezo s premajhno senco za vozičke z dojenčki. Zdaj se moramo, hočeš nočeš, zadovoljiti s pogledom skozi oboje dotrajanih stopniščnih oken (da ne omenjamo odprtih vrat z redkokdaj celimi šipami) na pusto dvorišče z orjaško brezo brez lesenih garaž, na parkirni prostor uporabnikov iz bloka, »na črno« parkirane tuje avtomobile …

Dolga vrsta betonskih garaž nam pa kot obzidje že nekaj časa krade pogled na vrt, ki ga pa tudi ni več. Na vsem lepem so garaže izpodrinile javor, šolsko uto in zadelale jarek, v katerem so si zagnane vrtnarice, med njimi tudi učiteljice, namakale motike. Morali bi videti zardela lica ene izmed vrtnark, kajpada. Celo njihove šopke rož in košare, prepolne takega korenja in jagod, kakršne bojda ponujajo branjevke na trgih. Kaj šele prepolne gajbice kosmulj, ribeza in višenj, prinesene od nekod s parcel. Nabrane dobrote za vkuhavanje marmelad in sokov. Saj ne bi vedele za vse to, če se ne bi večkrat trkljale zgubljene jagode po nas. In če ne bi bilo tolikokratnega tovorjenja prepolnih kozarcev in steklenic v kletno shrambo. Zaradi sledov kakšnih zgubljenih grudic zemlje in dragocenih pridelkov – z naše strani ni bilo panike. A stanovalka, na katero je padla vrsta skrbi za red in snago, je streljala z očmi. O, marsikakšno bi vam še lahko natrosile. A imamo slabe izkušnje. Prevečkrat naletimo na gluha ušesa!

Samo še tole: nepozaben pogled na Pohorje pa nam vendarle ostaja. Žal, na igrišče ga pač ni več. Tako vsaj mame iz bloka ne morejo nadzorovati svojih otrok in ne slišimo več vreščečih klicev ene izmed njih z mini balkončka: »Natašaa! Domooov! Takoj domov!« še posebej priročno pa se nam je vedno zdelo, kadar so od vhoda k nam prihajala opozorila:

»Otroci, očistite si čevlje!«

Pomislite! Zadnji čas sploh ni več podobnih opozoril! Saj tudi otrok v bloku ni več! In ne živali! Živi dolgčas!

Živi dolgčas!? Saj, kaj bi sploh rade me, blokovske stopnice?! ... Spet malo adrenalina? Morda kak — potresek? Raje ne! Še tretji tresljaj pa bi dodobra iztiril naš srčni ritem! (Pa naj bi si gneča prestrašenih stanovalcev v hudi uri še tako oproščala vse zamerice in zamere!) No, me se ne damo! Čez trdnost v zgradbi je ni! Zato pa smo, me, stopnice, »garant«! Za zdaj še!«

V ZAVETJU SIVE

Marija Šedivyr. 1941

V ZAVETJU SIVE

Barve z brstov,
s prvih cvetov,
trat,
z nabrežij rek
za izsušeno zemljo,
porušene zidove,
ugasle oči,
za temno reko
brezdomnih.
Malo barve
za brezbarvne ljudi
za sivimi plotovi,
zaklenjenimi vrati.

PTICE

Med dimom
in žicami
ptice
na poti v nebo.
Scefran dim,
preluknjani oblaki,
sajasta krila ptic
na poti v nebo.
Z vetrom,
oblaki,
s pticami,
na poti med žicami,
za izgubljenim
nebom.

MEGLA

Mokra rjuha
lepi kožo,
štrena lase,
blati stopinje,
motni pogled.
Med šaš leze,
preko trat,
iz mrtvic,
do hiš.
Skozi obleko pronica
do sredice.
Razmoči jo,
zasluzi,
spremeni v močvaro,
ki je ne znam izsušiti.

MAVRICA

Odsev luči
na mokrem asfaltu,
dremav dan
obešen pred okno.
Nebo siva krpa,
na katero rišem
mavrico,
da ne pozabim
barv.

KAMORKOLI

Na shojenih poteh
tekmovalci
v prehitevanju.
Na poti v nebo
ptice,
ujete med žice.
Po brezpotjih
pa veter
kamorkoli.

ZGODBE OSTAJAJO

Za okni,
za vrati
resnične zgodbe.
Na zidove
se izpisujejo.
Pod opleskom so,
izjedkane v kamen,
zaupane praznini
za zavesami.
Za okni,
za vrati ostajajo
z nami.

POVSOD IN NIKJER

Nad vrhovi
zvezde,
pri tleh
brlivke,
vmes tema
s koncem dneva
in dotikom
jutra.
Vmes smo.
Spodaj,
zgoraj,
nikjer.
Mimo hudičevih skal
potujemo,
do nebes
in nazaj.
Hkrati povsod
in nikjer.

PRESLIKANO

Morda nekoč rože
na uniformah,
plastičnih vrečkah,
kantah za smeti.
Morda nekoč
mavrična ulica,
poslikane potke
do hiš,
odprtih vrat.
Morda nekoč,
kaj vem,
kje.

IZGUBITI

Marjan Tinev

IZGUBITI

Če me hočeš imeti,
če me hočeš ljubiti,
povej mi!

Imeti, ljubiti pomeni
sebe izgubiti!

Imeti, ljubiti pomeni
sebe izgubiti?

Če se hočeš dati,
če se hočeš ljubiti,
povem ti,
dati, ljubiti pomeni
več kot samo biti!

Dati, ljubiti pomeni,
da se v sebi sameva.

Imeti, ljubiti pomeni
sebe izgubiti.

Dati, ljubiti pomeni
več kot samo biti!

NE POVEJ MI, DA TE NI!

Kot da bila bi dva,
jaz in ti!
Obraz tvoj mi je znan,
duša mi te brani.
Kdo zaboga sva midva,
če mene v tebi ni?
Čigav korak v pozni uri polje duše meri?
So to oni, ki jih ni,
na križ pribiti,
da na veke bi bili?
Sva to jaz in ti,
smo to vsi?

Razpet med vse in nič,
v objem te vabim.
Prazne so roke!
Oči sanjave iščejo obraz tvoj mili,
krik prag ustnic ne prestopi.
Tiha prošnja spremeni se v neuslišni šepet,
prosim, prosim ne bodi Oni!
Verjel bi rad,
da si,
da upanje in upi vsi niso le prividi laži!

Mar že odhajaš,
da tvoj glas jokav kot milost prosil bi
za dušo, mir?
Ne vem, kdo si,
ne vem, od kod,
kam greš?
Neskončne zdijo se poti,
korak prekratek,
da z njim meril večnost bi poti.
In že te ni.
Ostal sem sam,
a bila sva dva,
jaz in ti.

REGIJSKO SREČANJE LITERATOV SENIORJEV ZA PRIMORSKO

Divača (JSKD OI Sežana), 25. september 2016

Strokovno spremljanje:
dr. David Bandelj

Sodelujoči/e avtorji/avtorice:
Tanja Badalič, Dragica Čuk Novak, Goran Gorjup, Lilijana Homovec, Dana Ivančič, Milan Jež, Andrejka Jereb, Ivanka Kostantino, Darinka Kozinc, Dare Likar, Ana Manfreda, Marjeta Manfreda, Marijana Starc, Vesna Šare, Marta Šavli, Slavica Uršič

Izbrani/e avtorji/ice:
Dragica Čuk Novak, Andrejka Jereb, Dare Likar, Vesna Šare

REFLEKSIJA O PRIMORSKIH SENIORJIH

dr. David Bandelj

Bera besedil primorskih seniorjev je bila letos količinsko in kakovostno precej tehtna. V nasprotju z lanskim letom, ko je prevladovala proza, so letos na svoj račun prišli ustvarjalci pesmi, saj jih je bilo znatno več kot proznih sestavkov.

Motivno-snovno-idejna podstat besedil je bila različna. V prozi so prevladali spominski zapisi, tako realni kot fiktivni. Več piscev se je odločilo, da bo zasukalo svoje pero v smer zgodovine, bližnje in daljne, vsekakor pa v 20. stoletje. Prva svetovna vojna, čas po drugi svetovni vojni, nesmisel postavljene primorske meje, ipd. so bile okoliščine, ki so navdihovale avtorje, njim pa so bolj ali manj učinkovito uspelo zgraditi zgodbe okoli njih. Ni manjkalo tudi aktualnih tem, predvsem begunstva, pa tudi socialnih motivov, v katerih nastopa mali človek kot nosilec pozitivnih vrednot.

V pesmih je najti občuteno več osebnih silnic, ki sočasno predstavljajo močno in šibko točko tovrstnega ustvarjanja. Jasno je, da poezija izhaja predvsem iz lirskega občutja, toda avtorji težko ločijo, kdaj je ta lirski občutek tako obče nastavljen, da lahko nagovori slehernega. In to se mora zgoditi prek podob. Te pa naj bi bile kolikor toliko izvirne, da bi občutje lahko delovalo na bralca, ne glede na to, kar hoče izraziti avtor. Na tem področju stojijo in padejo pesniška besedila, ki so bila v večini še vezana na rimo ( kar ni nujna predpostavka za poezijo – to se včasih pozablja), toda snovno so segali na različna področja. Največ je bilo seveda eksistencialnih besedil, pravo presenečenje pa so ustvarili nekateri primerki ekološke poezije, nekateri poskusi angažirane in revolucionarne pa tudi figurativne oz. vizualne poezije.

Očitno je, da so se avtorji letos bolj navdihovali ob lirskem občutju sveta. Večina del je bilo poslanih na natečaj iz pedagoškega vzgiba, da bi dobili napotek ob ustvarjanju, kar nedvomno kaže na pomembnost, ki jo – ob izbiri letno najbolj dovršenih besedil – ima natečaj V zavetju besede tudi za rast slehernega pisca.

Nedvomno so vsi pisci pokazali spretno roko in željo po nadgrajevanju, ki bo zagotovo uspešna, če si bodo sami upali presegati stereotipe, iskati fantaziozne in izvirne rešitve, poskusili obrniti pripovedne perspektive, predvsem pa – veliko brali, kar jim bo odpiralo obzorja in jim omogočalo le še bolj dovršena besedila.

Letošnji nominiranci so:

Rafael1941: Nominirančeva kratka zgodba Ključ stopnjuje napetost pripovedi, ki se ob koncu ne razreši in daje bralcu več interpretacijskih možnosti. Postavljena je v okvir spominjanja na bolečo preteklost vojne, in v sicer res kratkem pripovedovalnem času nosi dovolj elementov za končano dogajanje z odprtim koncem.

Škorpijonka: Pesmi izražajo dovolj dovršen pesniški jezik, podobe so vezane na vsakdanjost, kažejo željo po tehtnosti in jo povečini tudi dosežejo.

Maki: Zgodba je postavljena v delavsko okolje in v dobri piramidalni zgradbi prikaže »vzpon in padec« ženske, ki upravlja z usodo delavcev. Skozi vso zgodbo je čutiti socialno kritično noto, ki pa ne pride nikdar eksplicitno na dan in daje zgodbi poseben slog in napetost.

Novi zvon: Pesmi kažejo zrelo avtorsko roko, podobe so presenetljive in učinkovite, pesniški material je izviren in eksistencialno občutje je reflektirano. Čutiti je tudi poznavanje sodobnega pesniškega jezika in težnjo k visoki kakovosti.

ČAS TWISTA

Andrejka Jereb1946–2019

ZEV

Tu nekje
med temo jutrišnjega dne
in igro barv tega trenutka
naplavljeni lebdimo,
drug drugemu okamneli glas.

Na obnebju zvezd
med žamet so zavite
naše iluzije,
neštetokrat izlite
v jek vesolja.

Ostajamo le na obodu,
ti meni točka nedosegljiva,
jaz tebi nepredvidljiva,
vsi drugi v vijugastem prihodu.

V TVOJIH OČEH

V tvojih očeh
je dan razprostranjen.

Za vstop,
otip
in potonitev
so noči.

Plešejo
in razpirajo globine.

Ob jutrih prebujanja se vidim
v njihovem spektru.

Prebarvam se
v njihovih odbleskih.

Neznatna,
tiha in mirna

otipam trave in metulje
neskončnih utripanj
in dan je znova
opazno dobrotljiv.

ZAMENJAVE

Hotela sem zamenjati
    soparo za pest dežja
        norost za ščepec humorja
            revščino za blagostanje
Radovedno sem se zavlekla
med bujno rast travnikov,
se iskala med starimi šalami
in potočila solze v trenutku,
ko sem zapustila tvoj dom, mati,
trdno odločena, da sebe zamenjam
    za tišino,
        ker tišina je zbranost misli,
            ker tišino dihajo globine –
nisem grajena iz tišine –
zato sem želela svoj notranji monolog
zamenjati za samogovor tišine,
a vedela sem, da tiho vstopam
v polje omejenega človekovega hotenja,
v katerem me je strah molka.

EPILOG

Včasih se mi zazdi,
da sva se vsa popisala.
Je sploh še kakšen utor n
a listu najine zgodbe?

Tudi nocoj ne bo
novih besed
ne novih dejanj,
bo le možnost,
da na eni od strani
poiščeva še neodkrito razo.

Šel boš skoznjo
in iztisnil lepkost,
kakor stori pečar,
ko zapolni fuge
na obrabljenih ploščicah.
Narisal boš krivuljo tolažbe
in potem dolgo drsel
po njenem najdaljšem loku,
da se bodo izčistile senčne obrobe.

Na stiku prve in zadnje vijuge
bom lahko rekla:
zadovoljna sem z napisanim.

SINEKDOHA

Imenuj me ovijalka – to sem,
kadar si slečem kožo.
Z izparino prodiram v tvoje možgane
in razpihujem tvoje napete misli,
da se kakor vitice bohotijo po zbledelih predstavah,
medtem ko poslušam prasket tvoje dremavice.

Zapleteno.

Skoraj budna
in skoraj speč

na zlomljeni vzmetnici
daleč od zunanjega sveta
si otežujeva veje.

NE HITI, NI ŠE ČAS

Pride čas, da pospraviš bisago
neuresničenih sanj,
pod kožne brazde zadelaš
zanke prašnih opravkov,
počešeš s trdim nasmehom
kotičke usten in si rečeš:
ne hiti, ni še čas.

Priokus poplakneš z iztegnjeno roko
k izročilu tvojih prednikov,
ponosen, da še zmoreš črkovati
njihova imena in občudovati
njihova dela in si rečeš:
ne hiti, ni še čas.

Zase, za tvoje, za vnuke
dvigneš kozarec in piješ na zdravje,
srkaš penino upognjenih sanj,
piješ na zdravje potrtih besed
in presahlih objemov,
piješ na srečo otrok

in zaljubljenost vnukov,
na trto pred hišo,
ki hladi tvoje misli,
na brstenje livad trčiš
in si rečeš, bolj zase:
ne hiti, ni še čas.

NAREK TIŠINE (Po Kocbeku)

Slutil je, kako bo zardelo stoletje.
Kakor iz zrele vrtnice se bo iz njega osulo gorje,
da bo luna zakrvavela in si bodo jezdeci
iz temnih globin z gorjačami pojezdili nasproti.
Zaškrtal bo njegov verz,
ki je vstal iz obrednega plesa.
Besedna opijanjenost ga bo tepla
z mečem tujih sumničenj.

Zarohneli bodo pragovi bolečin,
zla in bolesti, ki so se v predanosti
življenju zlivali v gibe in pesmi.
Sredi vesolja bo s časom dozorel ritem,
ki zvestim uniči ljudskost in voljo.

Zlomljen in vdan bo klečal sredi puščave
in v pesek bo pisal narek tišine.

PROJEKCIJA DVOJINE

Kakšna pretveza – moč svilene rjuhe!
Deluje na principu socialistične solidarnosti:
jaz tebi, ti meni,
z nekoliko postapokaliptične vizije:
kdor bo zadnji tu ostal, si bo …
kaj vem, nadel verige ostankov
peruti transformacij,
skuril lastno meso …
Fascinantno – stoletna dvojina,
na gigabajtnem čipu zapečena!
Utrdba za zrno snovi,
ki naj bi utripalo sinhrono.

Biti pesnik dvojine je duhamorno.
Rjuhe te pomehkužijo,
jutranje odtakanje te osovraži,
za solzne oči ni več posluha,
objem se natisne samo še v skodeli dobrot,
in ko zvečer sedeš za računalnik,
se sprašuješ, ali v pesmi obstaja
projekcija moškega in ženske.

UGODJE

Razstavni prostor je poln zvedavih senc.
Prečkam naliv stopal.
Mimo mene se smukajo besede,
cele in polomljene,
vsaka svoj svet,
v njihovih sapah ves svet.

Nekaj udobnega iščem,
ker me stiska obraba,
ker mi preseda trdota,
ker mi je dovolj odvisnosti.

Zagledam jo.
Na prvi pogled me odbija.
Koralne lovke me spominjajo
na zdrizasto spužvo.
Naj se preizkusim v njenem udobju?
Potopim se v njeno fluorescentno naročje.
Mehkoba me srka.
Giblje me v toku senzualnega,
kakor v utripu maternice —
moja koža v plesu s koralo,
na poti k magičnemu zlitju
z oceansko harmonijo.

V tem rajskem zavetju se izlušči
teža utrujenega telesa.
Živo se zlije z neživim.
Postanem ena sama lahkotnost duha.

ČAS TWISTA

Bil je čas, ko si z rahlim zavojem
bokov upogibal želje.
Bilo je drzno.
Nisi rabil rok ne objemov.
Premiki so bili v stilu joie de vivre.
Neponovljivo!
Danes se giblješ, govoriš,
in počneš vse mogoče stvari
v znani maniri, kot veleva tvoj čas,
ki ti ne dopušča, da bi se pokazal v pravi luči.
Niti svojim prijateljem se ne moreš potožiti.
Kajti oni pričakujejo od tebe
angažiranost in pogum,
ti pa se vedno bolj zavedaš,
da je tvoje vedenje ena sama poza.
Vse, kar želiš povedati,
poveš na samem, samemu sebi.
Za nekaj novega se tvojemu imidžu ne spodobi.
Priti preblizu drugemu pomeni nevarnost,
da se z njim spojiš.
In vendar si se zlepil z mnogimi sebi enakimi.
Niti razpoke v tesnjenju ne vidiš.
Ne moreš izpraskati nečesa,
kar je naredilo pregloboko gubo.
So osebe, ki so zataknjene s teboj v gubo časa.
Navit na tuljavo, preblizu osrednji osi tistega,
ki je lastnik tuljave, si se izgubil.
Raztelešen si nehal sanjati o tem,
kako dobro dene ples twista.

SREDI OBRAZA, SREDI SRCA

Vesna Šarer. 1961

NE BOM

Ne bom prišla k tebi, mi je rekla rodnica.
Ne bom skuhala juhe iz ostankov,
v katere so padli nedolžni rokavi.

Ne bom govorila o vrhu kristalov,
ne bom te iskala v lobanji,
ki hrani z jezikom tvojih besed.

Ne bom hodila za sivimi vlaki.
Ne bom krpala plastične knjige,
v kateri sem žgala tvoja zavetja.

Ko boš stala sredi tujega pekla,
prestrašena gola neznanka,
in boš z jajci režečega prašiča

obmetavala vsevedna nebesa,
ne bom spletala pajkastih niti
za tvoja doječa mednožja,

ne bom izkričala Pepelkine buče
za netopirje in ženine ptic.
Ne bom objemala tvojih sinov.

Tam bom.

POSEBNO ŽENSKA

Danes,
posebno v tem času,
moram biti posebno ženska,
da privijem nazaj na pravo mesto
vsa srca,
ki so se zaradi ledenih rezil sveta
izgubila in zatavala
iz človeških teles,
preluknjanih
z milijoni strupenih misli,
s prepišnimi žilami,
skozi katere odteka moč,
ki gnoji tuje zemlje,
gospodari prepadom
in sadi jablane,
ovite v ost hudičeve pasti.

Da vrnem toplino
prezeblim in lačnim,
prestrašenim in mokrim,
da okrepljeni
dvignejo mehke roke
iz žepov brez dna,
zravnajo glave,
obujejo čevlje srčne krvi
in krepko stopijo
k človeku
v sebi.

TEČEM

Na strehah psi glodajo pisane žoge.
Temen smeh.
Nekdo se je razpočil.
Drevesa me slačijo s pohotnimi vejami.
Na drugi strani moški z bolečo roko
udarja po tujem vratu.
Goloba nepremično stojita drug ob drugem.

Tečem.

Skupina ljudi brca majhen čevelj.
Veter trga zašite ustnice,
prebada drobovje.
Na tleh blizu kamna
strmijo očala z zlatim okvirjem.

Tečem.

Kolesa prepevajo sivi mački.
Za polico z zelenjavo je skrita glava.
Krožnikom, nožem in petam
rastejo krila.
Ogrnem se in tečem.

Povsod me gledajo vrata prekletih otrok.

ZAPREDEK

Toliko stvari je odvisnih od rumene pomaranče.

Moja soba se najraje preoblači v svetle barve.
V belih nogavicah se prestopa in išče izhod.
Metulji, vedno metulji.
S piko na začetku in pred koncem.
Lahna krila prhutajo okoli sonc.
Bližja so kot prastari Rim
med tvojimi koleni.

Živopisna brezimena buba
se zaspano smehlja
dnevu v brk.
Piše jutrišnji članek.
Nedeljski časopis zamaskiran
v podeželski dvorec
ali dvojec brez kritja
deli avtograme najbližjim kipom.
Jezik kliče spremembe,
pritisk na gumb črno-belega prizora
s kolesarjem
in izgubljeno psičko,
ki je pozabila cviliti v barvah.

Midva se jemljeva po grižljajih,
da bi odvila svoj zapredek.

SREDI OBRAZA, SREDI SRCA

Razgalim izbire, molk vlada prostorom.
Kdo bo prebral trenutek, končnost obzorja,

kdo bo raziskoval mrk očetov, ujetost zore,
kdo bo drhtel, jokal, bedel namesto mene,

kdo bo pil mojo izbo, kdo polizal mojo sol?
Uspavam toplino, noč obarva jutra,

razpre se prozornost občutkov, zastane dlan.
Kdo bo izbruhnil, kdo zatrepetal, klonil?

Globina škrbaste majhnosti srka pogled,
Goljata ni v meni, ki tiho polzim.

V KAMNU

Ne sme ostati veliko.
Vse te moje roke,
nežnost, s katero brcam
in plešem obredne plese.
Zamudila sem zadnjo ujetost.
Kako naj pravilno pokličem psa?
Ali smem risati gobec?

Žito, ki sem ga ogradila
in mu prinašam sveže mleko.
Moje krave niso svete.
Prst.
Samo prst mu dam in že raste,
preko mene in čez.

Vprašanja, ki se odbijajo od stekel,
od steklih ljudi.
Kot svetloba, ki noče biti svetla.
Dobra.
Najboljša.
Kot napad na podplate.

Ali manj boli,
če hodiš po njej?
Ali gledaš v obraz,
ko ga ni več?

V kamnu ne smem ostati.

PRED NJIM

Prepevam
zaradi suhega drevesa.
Sliši se kot udarci.
Z debelimi prsti
ne morem stran,
dokler ne pobožam vseh ščurkov.
Na polici sameva rdeč list.
Ali se kdo ozira za njim?

Soba je vedno bolj prazna,
bolj bela
in vlažna.
Lažje se selim kot potujem.
S seboj vzamem vse.
Vsako žensko,
v katero je zagrizel
Adam.
Okno, po katerem drsijo
pesmi.
Rože, ki se odpirajo decembra.

Samo ogledalo pustim,
premajhno je za njegove slike.
Okvir zataji nasmeške
nedoraslih oblik.
Nos pokaže jezik
in mu obrne hrbet.

Še kavo spijem
in stečem
po ulici,
ki je vedno hodila navzdol.

RDEČE

Ko sem polagala ovce na tvoj grob,
so rasli paradižniki iz tvojega srca
in barvali svet.

Rdeče so ustnice dekleta s kolesi
nad telesom.
Rdeč je pozdrav s torbo,
ki ni videla sonca.
Rdeč je korak fanta z violino
okoli vratu.
Rdeč je voziček brez zavore,
pokošen na brezbarvnem travniku
slepega mesta.

Skozi hiše rdeča telesa
z vrači med zobmi
kričijo rdeče besede.
Nezrele jagode se obmetavajo
s košarami,
polnimi rdečega soka,
in ženske sadijo gnezda
za svoja rdeča jajca.

Rdeča so moja kolena,
ko vstajam z groba
z odvezanimi rdečimi vezalkami.

VOJNA JE

Nimate pojma.
Bog je moj otrok.
Spočela sem ga v jarku,
ko je razneslo Johna
in so se njegovi možgani
zarili v moja usta.

John je bil dober vojak.
Ni razmišljal,
ni se smejal.
Smela sem hoditi
po njegovih škornjih.
Z menoj je delil naboje,
gozdne jagode
in nočne straže.

Ko sem se preoblačila,
me je gledal.
Drugi me niso gledali.
S hlačami pod koleni
so se vtikali vame.
Slišala sem jih.
Jaz deroča reka,
oni čolnarji.
Komaj so našli pot iz mene.
Na koncu sem vstala,
pomanjšana,
otresla prod s telesa
in poiskala Johna.

Ko bo zvečer vse tiho
in bodo samo psi iskali lastnike,
si bom očistila uniformo.
Polna je blata in krvi.
Zdi se mi,
da je na desnem rokavu
še nekaj Johnovih las.

ZELENO KER TE SLIŠIM RUMENO

zeleno kot razdevičeno jutro
zeleno te vzamem ugriznem v
zeleno pretvarjam škatle v miši v
zeleno ozvezdje vdiram divjam v
zeleno v mrku nadeva sadim
ker noč se izgublja v čaju

zeleno kot slutnja nemih besed
zeleno stiskam megleno da ne bi
zeleno zajahala pesmi ko
zeleno krstim oblake in žide v
zeleno nebo na koncu oprsja
ki vdano gnoji pripovedke

zeleno kot satovje slavčkov
zeleno se odpiram sireni ko
zeleno poganja neveste v
zeleno zmešnjavo lisic v
zeleno naročje povodnih mož
ki sadno ovijajo koklje

zeleno kot nasprotje
zeleno pražim limone v
zeleno nadstropje glasov ker
zeleno drhti v ponvi v molu v
zeleno simfonijo kozolcev ki
zakrknejo sredi golih škrbin

zeleno kot mlečnozobo petje
zeleno skrivam kazalce z nohti v
zeleno kot moški zadnji na poti v
zeleno brado nespretnih frizerjev v
zeleno tesnobo lačnih odej ki
rastejo v pore nosečih fantomov

zeleno kot tiho kovanje
zeleno dvigujem gladino slapov na
zeleno nemoč ponočnjakov na
zeleno mleko rojenih samic na
zeleno kri ki podira slone
na zemlji plešočih princes

zeleno kot smeh zelenih korenov
zeleno žalujem v trnu skrivnosti v
zeleno prelivam tatove temnic v
zeleno kadim skozi mokre pasti v
zeleno pokopljem njegove pesti
ki gluho strmijo domov

zeleno kot duh tisočletja
zeleno dvigujem preroke solin v
zeleno solim večerna zavetja v
zeleno ubijam mračne ograje v
zeleno topim mlačne orgije vil
ki stopajo v čevlje vojakov

zeleno kot sled piskrovezov
zeleno smrči v jati galebov v
zeleno koraka množica lun v
zeleno se riše zvestoba zabojev v
zeleno zapira klovn policaja
ki barva zidake prehlajenih hiš

zeleno kot smrt samotarjev
zeleno smrdi kup strahopetcev v
zeleno se sklanja moreča oblast v
zeleno ždi novo postojnsko obzorje v
zeleno se brusi nagon potepuhov
ki strumno morijo zeleno pojoč

REGIJSKO SREČANJE LITERATOV SENIORJEV ZA DOLENJSKO, BELO KRAJINO IN POSAVJE

Metlika (JSKD OI Metlika), 27. september 2016

Strokovno spremljanje:
Marjanca Kočevar

Sodelujoči/e avtorji/avtorice:
Zdenka Andolšek, Terezija Balažević, Jožica Kapele, Eva Keber, Tanja Košar, Berta Jožefa Logar, Tanja Mencin, Reneja Mihelič, Marinka Marija Miklič, Rudi Mlinar, Anica Mušič, Marija Pečaver Potočnik, Stane Peček, Rezka Povše, Lojzka Puhek, Maks Starc, Dragomila Šeško, Rudi Stopar, Ivana Vatovec, Anica Vidmar, Ana Zidar

Izbrani/e avtorji/ice:
Tanja Mencin, Marinka Marija Miklič, Rezka Povše, Dragomila Šeško, Ivana Vatovec

O RITMU, RIMI IN METAFORI

Marjanca Kočevarr. 1947

Na regijsko srečanje, ki ga je organizirala Območna izpostava Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti Metlika, se je prijavilo 21 avtorjev in avtoric, od tega 14 pesnikov in sedem prozaistov, njihovi prispevki pa so bili podpisani s šiframi. Literarne delavnice v metliškem gradu se je udeležilo 17 avtorjev, selektorica in strokovna spremljevalka srečanja pa sem bila pesnica Marjanca Kočevar.

Matjaž Rus, vodja izpostave JSKD v Metliki, nas je za začetek vse skupaj gostoljubno sprejel z belokranjsko pogačo in udeležencem predstavil moje literarno in mentorsko delo.

Najprej sem jih nagovorila in pohvalila njihovo ustvarjalnost in prispevke ter povedala, da sem zelo uživala v branju zanimivih pesmi, kratke proze, odlomkov iz romanov itd. V uvodu sem povedala nekaj besed o literarnem ustvarjanju nasploh, pohvalila njihov ustvarjalni eros in izvirnost ter omenila osnovne napake, ki jih pogosto »zagrešijo« ustvarjalci. Nato pa smo imeli delavnico kreativnega pisanja; spregovorila sem o ritmu, rimi, metafori, različnih pesniških oblikah pa o osnovnih zakonitostih pisanja kratke proze. Kot vedno na svojih delavnicah sem tudi tokrat poudarila pomembnost ritma, ki je nad besedo, saj je ritem kot nekakšna znamka vsakega ustvarjalca posebej, in je, kot je v svojem eseju napisal tudi pesnik Peter Semolič, v poeziji vse! Tako, kot je ritem univerzalen, je tudi individualen, po njem prepoznamo posameznega avtorja. Tudi narativna, pripovedna poezija ima svoj ritem, ki poezijo loči od proze.

Poudarila sem nujnost branja kakovostne literature in vsakemu posebej svetovala, glede na vsebino in slog pisanja, katere avtorje naj berejo, kajti le z branjem kakovostne literature lahko nadgradimo svoje pisanje, ko polnimo svoj besednjak, iz katerega ustvarjalci zajemamo. Bolj ko je bogat, bolje bomo pisali. Priporočila sem jim tudi nekaj knjig o kreativnem pisanju (Andrej Blatnik – o kratki prozi, Milena Blažič – Kreativno pisanje, Zoran Pevec – Kako narediti pesem, kdor zna angleško, je na voljo veliko knjig z nasveti, kako čim bolje in bolj izvirno pisati (npr. How to Make a Poem itd). Te knjige uporabljam tudi sama – tako za izboljšanje lastne ustvarjalnosti kot tudi na delavnicah kreativnega pisanja. Nikoli ni prepozno, da se naučimo kaj novega in se izpopolnjujemo. Brez bralne »kilometrine« ne moremo pisati dobro in izvirno, saj je tudi pesnik Tone Pavček med drugim zapisal: »Če ne bomo brali, nas bo pobralo.« Ne smemo se prepustiti samozadostnosti, vedno težimo k napredovanju in k popolnosti in si s trdim delom oblikujemo svoj lastni pesniški izraz in avtentičnost. Poezija je izrekanje neizrekljivega, pri tem uporabljamo tudi metafore, ko o vsakdanjih stvareh spregovorimo z nevsakdanjim jezikom.

Spregovorila sem z vsakim avtorjem posebej, ocenila njegovo delo, pohvalila izvirnost, ritem, sporočilnost itd. Vsaka pesem mora imeti naboj, ki je refleksija notranjega žara, brez katerega ne moremo ustvarjati. Opozorila sem na najpogostejše pomanjkljivosti, ki sem jih zasledila v prispevkih, npr. slab ritem, zastarele in ponavljajoče se rime, patos, arhaizmi, pogoste rodilniške metafore itd. in jim posredovala nekaj konkretnih napotkov za nadaljnje ustvarjanje. Na kratki delavnici so tako spoznali osnovne zakonitosti pisanja poezije in proze in ugotovili, katere so najpogostejše napake pri njihovem pisanju in kako jih odpraviti.

Vzdušje je bilo odlično, navdušenje glede pisanja nalezljivo, da smo na koncu vsi dobesedno žareli v ustvarjalni vnemi. Škoda, da nismo imeli časa, da bi vsak prebral kaj svojega, a potrudila sem se, da sem prebrala vsaj kakšen verz ali drobno misel vsakega posameznega avtorja. Poprosili so me, naj jim preberem kaj svojega, in prebrala sem svoji dve pesmi iz zbirk Pompeji in Mala sanjavka.

Izmed enaindvajsetih avtorjev sem jih izbrala pet, ki se bodo udeležili državnega srečanja. Državni selektor g. Marjan Pungartnik bo med avtorji, ki smo jih izbrali strokovni spremljevalci regijskih srečanj, izbral osem finalistov, ki bodo povabljeni na državno srečanje starejših literatov, ki bo novembra v Mariboru.

Ker njihovih imen ne poznam, navajam šifre, pod katerimi so na natečaj JSKD poslali svoje prispevke seniorji iz Bele krajine, Dolenjske in Posavja: Sij, Letra, Čarodejka, Arabeska in Šmarnice. Vse te avtorje odlikujejo izvirnost, talent, erotični naboj, ritem, sporočilnost … in še kaj, tako da se ni bilo preveč težko odločiti, koga izbrati, čeprav bi, če bi bilo mogoče, izbrala kar vse, saj je prav vsak ustvaril kaj lepega, kar je vsekakor vredno branja in pozornosti.

TJULENJ

Tanja Mencin

TEBI

Tebi, ki brstiš v tišini
mnogih pomenov,
opijanjen od vina
kličeš na nebo zavesti
sive odtenke
odsanjanih žalostink,
čeprav veš,
da konca ni,
saj se vse vrača v svoj začetek.

OD TUKAJ DO TAM

Od tukaj do tam
ni razdalje,
je samo praznina,
nakopičena s prividi.

Od tukaj do tam
ni poti,
je samo cvetna stezica,
ki ljubko diši po spominih.

Od tukaj do tam
ni ničesar,
na kar bi si upal opreti.

ODSTIRANJE DUŠE

Z nežnim dotikom
ti bom odstirala dušo,
ki joče;
položila jo bom v mavrično zibelko,
da boš prepojen
z nektarjem bogov,
in boš občutil toplino,
ki posega prek meje
tvojega telesa;
jokal boš radost,
ki te bo upepelila,
razprl boš krila
kakor feniks
in mi dahnil: »Hvala.«

KAKOR SLIKA

Kakor akvarel se
razlivam po platnu,
s tvojo roko spočeta,
o, ti slikar!
Sestavljaš me v mozaik
mnogih spoznanj,
z ljubko nedolžnostjo
mi praviš,
da duha ne izmeri nihče
in da niti sam ne razumeš,
zakaj me poskušaš ujeti
v resnico,
katere ne doumeš.

KATEDRALA ŽIVLJENJA

A veš, kje gnezdijo sanje?
V katedrali tvoje biti,
kjer je vse sfrkljano
v kolut humoresk;
ne razumeš,
da je vsako življenje
priprava na nebeško igro
in da je vsak upor odveč:
pozabil si prijatelj,
da smrt seže živemu v srce,
ko prenehaš živeti.

LUNA

V posrebreni pokrajini,
jeziki usločenih senc,
rišejo temne madeže polj,
vtkana v žamet obzorja; luna
pretaka to drhtenje telesa
v prepredene žile,
da padam v pajčolanaste sanje,
kjer se svet naposled ustavi.

TJULENJ

Še maloprej je dihal,
ves gibek
in topel –
ožarjen od norosti zemlje
je poljubljal morje
in ledeno ploščad ...

potem je umirajoč obležal ...

mlaka krvi
je obarvala deviški sneg
v okrogle oči,
iztekajoče
in
že skoraj prazne,
na pragu
čudenja,
še vedno ne razumejo,
čemu ta krut konec ...

... v deželi mnogih milj,
se votlinaste gospe šopirijo
v tjulnovih plaščih –
pohabljene,
z žabastimi nasmehi,
mrestijo na portalu praznih ikon,
kjer je ubijanje edini cilj.

PREŽARJENA

Žarčim na zvezdi
kakor mali otrok
nedolžen in še neizpet;
tam spodaj je reka,
ki zrcali oblake,
tam spodaj je roža,
ki v vetru drhti;
v daljavi žalostinko poje volk:
Saj ni smrti!

ROJEVANJE

Si kot popek vrtnice,
ki v soncu srka klorofil razcveta,
nežno zavit v mlade liste
čakaš,
da te prebudi topla beseda;
hočeš se roditi z nasmehom,
brez občutka odtujenosti
in brez smisla za tragiko,
brez bolečine
in brez samote, ki razkraja.

IGRAM SE

Danes se igram, kakor mala deklica,
igram se s prgiščem biserov,
prelagam jih iz dlani v dlan,
kakor zbira sonce spoznanja
iz šopka pomenov.

Danes se igram z besedami,
utelesile se bodo v tebi,
kakor božja beseda v
nepopisan list.

Igram se, ker sem zate tujka
z neštetimi spomini,
ker sem tvoj odsev
na gladini zavesti.

MALA ČRNA DELAVKA

Marinka M. Mikličr. 1948

Spoved je bila pred cerkvenimi prazniki obvezna, a kot osemletno dekletce nisem imela pojma, kakšne grehe delam in kaj naj v spovednici, ki je spominjala na staro zatohlo omaro, sploh povem. Klečalnik v njej je bil prenizko in rešetke previsoko. Enkrat nisem pokleknila, a me je glas na drugi strani opomnil, da se v spovednici kleči. V tistih otroških letih sem si boga še predstavljala kot bradatega starca, ki sedi na prestolu; včasih pa se mi je zdelo, da bi lahko bil tudi tak kot kakšen ravnatelj s šibo v roki.

V šoli so v razredu v zadnji klopi sedeli fantički, ki so nam spodmikali stole in deklice vlekli za lase. Ure dolgo sem v njihove zvezke pisala lepopisje samo zato, da bi mi povedali, kakšne grehe delajo. Smejali so se mi, potem pa se me je le usmilil sosedov Ludvik:

»V spovednici rečem, da se ne učim rad, da ne okopavam rad koruze, da najraje pohajkujem ob potoku.«

Naslednjič sem tudi sama povedala, da se nočem učiti, in glas na drugi strani mi je naložil za pokoro ne vem koliko zdravamarij na klečalniku. Pri nas doma klečalnika sploh nismo imeli, jaz pa v svojem spričevalu same petice. Gotovo se je bog za rešetkami v spovednici zmotil in me zamenjal za kakšnega fantička. Tako sem si to takrat razložila in pokore nisem naredila.

Vas je bila v pripravah in pričakovanju birme. Ženske so trle in mlele orehe, pekle potice in jagenjčke, oblite z belim sladkorjem. Iz moke »nularce« so mesile in na roke rezale popolnoma enake rezance. Otroci smo s cikcakastimi škarjami izdelovali vzorčaste papirnate prtičke in delali okraske iz rožmarina in vijolic. Moški so bili zadolženi za pijačo.

»Za birmo ne bomo pili šmarnice, treba je v Vinji Vrh po taboljše vino,« je odločil oče.

Zapregel je konja v federvagen, nanj smo naložili domače in sosedove sode in zgodaj zjutraj sva se odpravila po stranskih poteh proti vinskim goricam. Opoldne smo v hramu natočili sode, jih prekrili s senom ter se najedli domačega kruha, špeha ter mlade čebule. Proti domu sva krenila šele v trdni temi. Takrat je namreč veljala neke vrste prohibicija. Promet z alkoholom je bil tako visoko obdavčen, da se je zaradi trošarine prodaja vina skoraj ustavila. Na križiščih je bila večkrat postavljena zaseda dacarjev, ki so vino obdavčili in kupca oglobili. Birti so ga zato tihotapili ponoči in po skrivnih poteh. Tudi oče je vedel, kje je postavljena mitnica, zato sva z glavne poti zavila globoko v gozd, kjer so poševna drevesa ustvarjala grozljive sence. Podoba očeta se je spreminjala v Martina Krpana, sodi vina so se mešali z vrečami soli, dokler mi ni tišina in enakomerno pozibavanje zaprlo oči. Še pred zoro sva bila doma v topli postelji, konj v hlevu, na federvagnu pod kozolcem pa je bila vidna le kopica sena.

Zjutraj je oče vino razdelil po vasi. Na birmanskem slavju so ob vsaki kupici kar naprej ponavljali: »Jezuskristusinmarija, kako je to vino dobro!« je rekla Brezljanka, ki je bila vajena šmarnice in »pitjota«. Bila sem ponosna, kot da gre hvala tudi meni.

Spoved birmancev, botrov in seveda staršev je bila pred birmo obvezna, a o očetovem tihotapstvu vina, o prodaji jajc, o črnih skokih našega krškopeljca ali gotovo še o čem, tega pri spovedi nihče ni omenjal.

Vsako zimo je mati sedela za svojo staro singerico in šivala srajce in hlače za vaško otročad. V Sevnici je nabavila toplo karirasto blago in iz njega so pod njenimi rokami nastajale prav lepe in tople flanelaste srajce različnih velikosti, od otroških do moških vseh številk. Prodajala jih je po vsej fari, pravzaprav so kar same sosede prišle k njej z vprašanjem:

»Imaš za moje fante kaj srajc?« Ni bil velik zaslužek, a v tistem predalčku, kjer sta z očetom hranila gotovino, se je le nabral kakšen dinar. Nikoli nisem nikogar slišala, da bi bilo to delo na črno ali da mati tega ne bi smela početi. Bila je to naša kmečka dopolnilna dejavnost, neobdavčena. Mati, globoko verna ženska, o svojem šiviljskem šušmarstvu pri spovedi zagotovo ni govorila.

Rupar je čevljaril, pravzaprav je čevljaril le pozimi, poleti je kmetoval. A če je bilo potrebno, in smo ga poprosili, je tudi spomladi potempljal naše čevlje, to je pomenilo, da je obnovil sprednji, širši del usnjenega podplata, ki so bili predvsem pri otroških čevljih kar naprej izrabljeni.

Lojze je kolaril in sodaril, hvalil se je s svedrom za vrtanje čepnih lukenj in s svojo kovinsko sodarsko kljuko, ki jo je uporabljal za vstavljanje dna v sod. Bližnji sosedje so mu navadno pri tem opravilu pomagali, sicer pa so mu v popravilo nosili tudi polomljene dele za leseni voz in kar počakali, da je kolo popravil.

Slavi je imela v Zagrebu sorodnico zaposleno v lekarni, ki ji je dobavljala zdravila, v glavnem aspirine in nekakšno kremo, da so se rane hitreje celile. Na zalogi je imela tudi obliže in »ferbante«. Kupovali smo pri njej, naša najbližja lekarna je bila v dvajset km oddaljenem Krškem.

Tonče je kovačil, Dolfe je montiral pipe v kopalnico in Milka je skrbela za semena. Novak je vsako zimo na obronku Krakovskega gozda postavil oglarsko kopo, žgal oglje in ga prodajal kovačem po vsej fari. Obrti ni imel nihče prijavljene, še celo vaški gostilničar se je zgovarjal, da ima le pušišank. Drobne storitve, popravila in usluge smo plačevali z gotovino, brez kakršnih koli računov in nihče ni pomislil, da je s tem kaj narobe. To takrat ni bil greh.

Moj oče je po sejmih redno mešetaril. Pogosto sem hodila z njim, pridržala sem mu kakšno živinče ali pa me je pustil ob kakšnem vozu, da sem mu povedala, kakšno ceno pričakuje lastnik ali če so živali že prodali, sam pa se je medtem še drugod razgledal, kot je imel navado reči. A so ga kar vlekli za rokav s prošnjo: »Daj še meni pomagaj prodati telico, imam doma še dovolj glav živine, pa denar rabim za davke.« Oče je našel kupca, glasen plosk v dlani je nadomestil kupoprodajno pogodbo. Od sklenjenega posla je oče prejel posredniško provizijo, ki so ji takrat rekli mešetarina.

Rada sem šla z njim, po sejmu me je peljal v gostilno, mi naročil malinovec, malico in sveže žemljice, ki so tako lepo hrustljale. Za dobljeno mešetarino sva proti koncu dneva v trgovini nabavila polno »necko« olja, cukra in soli, naložila vse na voz kakšnega soseda in se zadovoljna popeljala proti domu. Za tisti mesec smo imeli »fasunge« dovolj. Nihče takrat ni govoril, da je očetova provizija od sejemske prodaje obdavčljiva.

Bilo je pred petdesetimi leti, ko sem odšla v mesto, v šolo. Pri politični ekonomiji se je za kateder postavil »prav prikupno zmeden« mlad profesor, v katerega je strmelo dvajset parov zaljubljenih dekliških oči. In ta tip nam je govoril o nekem škotskem razsvetljencu, o Adamu Smithu, o očetu sodobne ekonomske misli. Govoril je o tem, da nobena družba, v kateri so ljudje revni, ne more biti uspešna. Govoril je o pravni državi, o delitvi dela, o delitvi kapitala. Govoril je o Bogastvu narodov. Tega ni bilo v nobenem učbeniku, ker takrat Smithovo Bogastvo narodov v slovenski jezik še ni bilo prevedeno. Tako predavanje je bilo zato v strogih okvirjih šestdesetih let gotovo pogumno dejanje. Ker sem prihajala z revnega podeželja, se je tisto Bogastvo narodov vgnezdilo globoko vame.

Domov sem se vračala za počitnice in praznike. Vse poletje sem kelnarila po gostilnah in gasilskih veselicah. Nihče me ni uradno zaposlil, delala sem kot črna delavka, besed dopolnilno, malo ali študentsko delo nismo poznali. Zaslužek, še bolj pa tringeld, je zadoščal za čevlje, zvezke, plašč in maskaro za oči. Na vasi ni bilo bogastva narodov, bilo je le plačilo za trdo delo.

Na majhnih sabejniških kmetijah je bilo pač treba preživeti, po možnosti tudi izšolati otroke. Višja izobrazba je takrat pomenila višji standard.

Šolo sem končala, naredila maturo, dobila diplomo in se zaposlila – mladostnih sanj je bilo konec, pristala sem na realnih tleh. Življenje po njivah, hlevih in domovih je utiralo svojo pot, moja se je nadaljevala v mestu. Stanovala sem pri družini, ki jim je povojna oblast nacionalizirala elektrarno. Zase in za sorodnike so lahko obdržali le večjo hišo, pravzaprav vilo v mestnem jedru in tako sem jaz pač postala njihova sorodnica. Namesto najemne pogodbe smo sklenili ustni dogovor, denar za najemnino sem jim dala vsak mesec na roke, prav tako drugi stanovalci. Oddaje stanovanj niso prijavili, če bi to storili, bi jim nacionalizirali še hišo. Bili so dobri ljudje, vsi stanovalci smo molčali. Napovedi za odmero dohodnine od dohodka iz oddajanja premoženja v najem takrat nismo poznali.

Kako velika je bila najemnina, se ne spomnim, a vem, da so takrat v Novem mestu odprli Ribjo restavracijo in je porcija sardelic stala sto šestdeset dinarjev.

Zaposlena sem bila v tekstilni tovarni, delala sem nekakšne državne centralno planske analize, ki so jih za mano vedno spreminjali in naprej pošiljali, kar je bilo všečno Beogradu. Ne vem, kako jim je prišlo na uho, da tu pa tam kaj napišem. In kar naenkrat sem morala pisati govore za tovarniškega sekretarja. Pisala sem doma in na skrivaj, tega nisem smela povedati nikomur.

Moje govore je kar naprej popravljal, češ da so premalo partijski. Za uvod je vedno dodajal nekaj svojega v slogu »bratstva i jedinstva« in podobne njemu všečne floskule, ki jih je prepisoval iz beograjskih navodil. Vsebine pa le ni popravljal.

Med govorom sem se pomešala med delavce, skupaj smo poslušali o spacani rižoti, ki nam jo kuhajo za malico v menzi, o tovarniškem vrtcu, ki je premajhen, o stanovanjih za mlade, ki jih ni, o težkem in zdravju škodljivem delu v apreturi. Delavci so kimali in govorili: »Kako prav je povedal!«

A tu pa tam se je sekretarju le zazdelo, da bi se mi kako oddolžil, zato mi je napisane govore plačeval s knjigami, ki jih je nabavljal s tovarniško naročilnico. Bila so to zbrana dela Edvarda Kardelja, Borisa Kidriča, Lenina, Marksa in Engelsa. Sem ter tja sem dobila tudi kakšnega Tolstoja, Andriča, Kajuha in celo pesniško zbirko Desanke Maksimović. Za takratne razmere sem imela zato zelo bogato domačo knjižnico, ki danes v zaprašenih škatlah dela napoto na podstrešju. Tiste rdeče knjige so bile moj avtorski honorar, ki ga takrat v tovarni nismo poznali.

Prostovoljno smo v pisarni podali izjavo, da nam lahko pri plači odtegujejo krajevni samoprispevek, ki so ga nakazovali v krajevne skupnosti, kjer smo imeli stalno bivališče. Iz zbranega denarja so se v mestih gradile šole, na vaseh pa so si urejali poti, vodovod ali le zamenjali okna na stari šoli.

Imeli smo petdnevni delavnik, a smo šli navadno prvo soboto v mesecu v tovarno prostovoljno na delo. To smo imenovali solidarnostne sobote. Zaslužek tega dne je bil namenjen ljudem na nerazvitih področjih ali kot pomoč ob potresih in poplavah, precej pa ga je šlo tudi v druge jugoslovanske republike; v Novoteksu, kjer sem delala, smo denar nakazovali v Bosno oziroma v Trebinje v Hercegovino, kjer smo odprli tekstilno tovarno.

Ustvarila sem si družino. Otroci so rasli, blokovsko stanovanje je postalo pretesno, začeli smo graditi hišo. Celo naselje novih hiš, nove ulice, sami mladi ljudje. Moški so na roke kopali temelje, betonirali, zidali, pokrivali strehe. Zdaj pri enem, drugič pri drugem sosedu. Pri skupnem delu so se pobratili, bila je iskrena in nesebična sosedska pomoč. Za zaključna dela smo rabili prave mojstre. Sprehodila sem se po proizvodnji, najraje sem šla v tkalnico, stari sulcerji so ropotali, za njimi so stali delavci resnih obrazov. Vse oči so se uprle vame, le najbližjemu sem povedala, da rabim elektrikarja, a so vsi razumeli, v tistem ropotu so se naučili branja iz ustnic. Že isti dan se je enkrat po četrti uri pri hiši pojavil mojster, ki je delal dolgo v noč. Na tak način smo napeljevali elektriko, vodovod, polagali parket, belili, sestavljali pohištvo. Plačali smo na roke.

Nekateri mojstri so bili globoko verni, saj so ob nedeljah zjutraj hodili k maši, a sem prepričana, da svojega popoldanskega fušanja niso imeli za greh. Nasprotno, veljali so za delavne in pridne, ki lepo skrbijo za svoje družine.

»Delo se že najde,» so govorili.

V tistih časih so bili lačni le leni in pijanci.

Ves vesel je naš šolarček nosil v šolo star papir. Ko je bil kontejner poln, so poklicali komunalo, ki je otrokom plačala in papir odpeljala. Pri pouku so izdelovali voščilnice, organizirali novoletni bazar in jih prodajali. Spomladi so z gozdarji sadili jelke in smreke in s pogozdovanjem lepo zaslužili. Za ves zbrani denar so si privoščili končni izlet. Da bi bile take šolske dejavnosti obdavčljive, to v takratnem sistemu gotovo ne bi držalo vode.

Vina nismo tihotapili. Iz Vojvodine so nam za martinovo tovarniški šoferji pripeljali goske, iz Črne gore pomaranče in iz Makedonije papriko za vlaganje.

Enkrat mesečno smo v rob obleke skrili dinarje, v Trstu v prtljažnik naložili pralni prašek, olje in banane, plenice in wc-papir, čevlje in lego kocke. Pod stare kavbojke smo oblekli nove italijanske, na meji lačno, utrujeno in prav nedolžno zrli v carinike, nato planili po bananah in kar v avtu slekli viške oblačil ter občudovali ure in tranzistorje, ki so bili v škatlah s pralnim praškom.

Prihranke smo menjali v nemške marke, jih prodajali, s šticengo pa v Beljaku kupili barvni televizor in prvi računalnik.

»Bohsenasusmili, da moramo to skrivati,« bi rekla Zefka, če bi še živela.

»Nič ni v kamen vklesano, noben sistem ni večen, minilo bo, minilo!« nas je tolažil oče.

Ni me pekla vest. O spovedi že zdavnaj nisem več razmišljala. Oče tudi ne!

»Z Bogom se bom že sam zmenil!« je povedal.

Sin in njegovi glasbeni prijatelji so trenirali v garaži, da je odmevalo po vsej ulici. Najprej so igrali zastonj na domačih žurkah in zabavah. Potem je prišlo prvo vabilo, naj igrajo na poroki. Oh kakšno veselje, kako so se pripravljali! Ne vem, kaj je storil s prvim zaslužkom od glasbe, a bil ga je tako zelo vesel. Zadovoljni so bili tudi svatje, ženinov oče mu je predal denar v kuverti in nihče niti pomislil ni na študentsko napotnico.

Hči si je ves čas študija pomagala z inštrukcijami. Vsak dan so k nam prihajali študentje, potem pa navdušeni po telefonu povedali, da so izpit naredili. Plačali so ji sproti v gotovini.

Otroka sta pustila kitaro, kolesa in žoge v garaži ter odšla. V večja mesta, v velika mesta, v Evropo, najprej na študij, nato na delo.

Z materinskim blagoslovom sem ju pospremila v svet. V začetku sem zelo pogrešala odpiranje hladilnika, zasedeno kopalnico, razmetane knjige in prazne vrečke čipsa, a čas zaceli bolečino in samoto.

Šla sem v Cankarjev dom in na referendum. Vsa navdušena sem postala osamosvojena demokratična slovenska Evropejka. Verjela sem! A verjeti vendarle ne more biti greh! Navdušenje je plahnelo vsak dan znova, ko so krave obdavčenih tlačanov postajale iz dneva v dan bolj rebraste. Zdaj zbiramo zamaške, da bo mali Naj lahko šel na operacijo, ker ni denarja zanj. Požrešne zdravstvene blagajne tudi Dopolnilno zdravstveno zavarovanje, ki ga plačujemo vsak mesec, ne napolni. Biti lačen in bolan vendarle ne more biti greh. A najbrž to greh nekoga je, a ne moj, moj zagotovo ne. Kdo naj gre v spovednico?

Tista strast, da kaj napišem, je še vedno v meni. Nekoč me je nekaj razjezilo, napisala sem, poslala v uredništvo in zamislite: pripravljeni so bili objaviti. Napisali so, da bom dobila v podpis pogodbo o avtorskem delu, naj podpišem, potem pa bo denar nakazan. Gledam tisto pogodbo, jo podpisujem v šest izvodih, v paragrafih komaj najdem, da bo moj bruto honorar osemdeset evrov. To bo lep priboljšek k moji pokojnini, lahko bom šla v gledališče ali v muzej, sem se veselila. Figo! Na račun so mi nakazali le devetintrideset evrov, drugo je za državo, so rekli. Pred desetletji, ko so mi tiste govore plačevali s knjigami, sem zaslužila bistveno več. No, v gledališče nisem šla, v muzej pa grem vsako leto na dan odprtih vrat zastonj.

V mojem otroštvu in mladosti je izobrazba pomenila vse. Nekateri v vasi so prodajali njive, da so lahko izšolali svoje »brihtne« otroke. Napisala sem knjigo, prodala vinograd in z očetovo dediščino plačala izdajo knjige. Na grob sem nesla velik šopek rdečih nageljnov.

»Stati inu obstati!« je pred stoletji rekel vrli slovenski mož. Za tisti

»obstati« gre, zato si pomagamo z delom na črno.

»Bohsenasusmili!« bi rekla Zefka, če bi še živela.

Po operacije kolena sem z berglo krevsala po hiši. Zavrtela sem telefon in poprosila svojo frizerko, naj pride urediti moj sivi narastek. In je prišla. V dveh vrečkah je prinesla vso svojo kramo. Na moje vprašanje, kaj vse to nosi, je odgovorila, da to še ni nič, da se bo naslednjič pripeljala s kombijem, ker bo s sabo vozila davčno blagajno. Ves čas, ko je šarila po mojih laseh, je razlagala, kako smo to kopirali pri Hrvatih, ki nas menda prehitevajo po levi in po desni. Da zdaj s paragonskimi bloki še lahko kaj mimo zasluži, pa tudi če se prikaže kakšen inšpektor, se lahko kaj zmeni, saj tudi inšpektorjeve žene potrebujejo frizure.

»S tistimi trapastimi blagajnami bomo pa vsi na davkarijo priključeni, kot da bi nam čipe v glavo vgradili,« se je hudovala.

No, lase mi je lepo uredila, paragona mi pa ni napisala, češ da ga je v naglici pozabila doma. Celo podučila me je, da je davek na dodano vrednost petindvajset procentov, da bo meni dala deset odstotkov popusta, petnajst bo pa njenih. Plačala sem ji na roke, a menda imam po zakonu enak greh kot ona.

Časopisi pišejo samo še o sivi ekonomiji, pa o tem, da nimamo nobene davčne kulture, ker ne zahtevamo računa. Menda lahko le z računom reklamiramo storitev, če z njo nismo zadovoljni. Zdaj nimam računa. Le kako bom jutri, ko bo iz moje volumenske trajne ostalo le še štrenasto strašilo, zahtevala reklamacijo? Frizerka je na moje vprašanje o garanciji njene storitve naredila posmehljiv obraz in rekla, da tega niso še nikomur dali. Le zakaj naj se potem davčno višje kultiviram?

V tistih mesecih okrevanja sem potrebovala snažilko. Poklicala sem čistilni servis. Naslednji dan se je pred hišo ustavil trafik, iz njega je stopila Metka, hči moje prijateljice. S čistili, metlo, vedrom in vsem drugim se je napotila proti mojim vratom. Nisem mogla verjeti! Saj je končala kmetijsko šolo, bila sem na njenem maturantskem plesu?!

»Jaz sem, prav vidite, prav. Preživeti moram, nekaj moram delati, cvetličarna je propadla, z zavodom pa ni nič,« se je opravičevala, a ne meni, bolj sebi.

Brisala je prah, drgnila kopalnico, vmes s tresočim glasom povedala, da ima le za krajši čas pogodbo, da nima nobenih pravic, da je prekerka. Še nikoli nisem slišala te besede, skrivaj sem polistala po SSKJ, a tam je ni bilo. Končno se na googlu pokaže prekerno delo, a nisem dobro razumela, ali je zakonito ali ne. Pokojninska doba ji ne teče, zdravstveno ni zavarovana, dopusta nima, niti malice. Ojej, se mi je zasmililo dekle!

»Pridi ti naslednjič k meni mimo tvojega šefa!« sem ji rekla ob odhodu in ji v žep stisnila tringeld.

»Držite zame pesti, da bom na zavodu dobila vsaj šesturno javno delo!« je rekla ob slovesu.

Moj sosed na drugi strani ulice je bil vse življenje krojač, najprej v tekstilni tovarni, ko je propadla, je odprl obrt in popravljal oblačila, tu pa tam sešil tudi kakšne nove hlače. Nosili smo mu hlače v krajšanje, dobro je naredil, poceni je bilo. Po dolgem času kupim spet ene hlače in ajd k sosedu z njimi.

»Sem dal obrt nazaj,« je rekel, »sicer bi mi vzeli pokojnino. Tudi popoldanske obrti ne smem imeti. Nič ne smem delati, mašine so pa vse še dobre!« je potožil.

Soseda mi je ponudila kavico, Tone pa je skoraj neopazno vzel vrečko s hlačami in se umaknil v sobo, kjer je imel včasih delavnico. Klepetava s sosedo o vremenu, pa o išijasu, ki bi ga toplice gotovo pozdravile. Naenkrat je bila vrečka spet na mizi. Vzela sem jo, se zahvalila za kavo, v hodniku pa v šparovček, ki je bil tam na polički, potisnila pet evrov. Smo se zarotniško nasmehnili drug drugemu.

»Za toplice šparam!» je dodal.

A v teh letih nimam samo škripajočih kolen, imam tudi škripajoče zobe. Naivno sem še verjela v naše javno zdravstvo, a sem na vrsto prišla šele čez dva meseca. Končno sedim na tistem stolu in lepo obrazložim:

»Moja petnajst let stara proteza skače po čeljustih, paradentoza je vse hujša, zobje se majejo, izpadajo. Saj vidite, kako mi zgoraj in spodaj vse rošklja, če hočem kaj povedati. Naredite mi vsadke in porcelanaste zobe, tako kot zdaj to delate!«

Vtaknil mi je nekega vraga v usta, da so ostala na široko odprta, lahko sem le krakala in se slinila, on pa je nakladal, da spodnjih zob ne morem dobiti na socialno, zgornje pa le delno, a mora prej poslati zahtevo na zavod, da odobrijo.

»Če želite implatante in fiksne zobe, je vse samoplačniško!« Povedal je ceno, ki je bila večja od moje celoletne pokojnine.

»Kaaaj, zob mi ne morete popraviti na socialno?« sem odprtih ust vsa začudena zategnila tisti kaaaj.

»Ali naj potem s slamco le čokolešnik jem?« Samo skomignil je.

Zbežala sem iz ordinacije. Doma sem slučajno nekaj stikala po računalniku in prikaže se film, kako v Opatiji popravljajo zobe. To se menda zdaj imenuje dentalni turizem. Nobenih čakalnih vrst, stanuješ v hotelu z bazenom in savno, brez bolečin je v štirih dneh vse končano, domov odideš na široko nasmejan in vse to za samo tri moje penzije. Seveda je plačilo v kunah in brez računa, a dobila bom garancijo za petnajst let, so povedali. Za petnajst let? In to pri mojih letih? Ne morem verjeti! V ponedeljek že potujem, boste videli, kako veselo se bom konec tedna smejala in brez skrbi poklepetala!

Pozimi smo dobili metersko pošiljko snega. Sploh nisem mogla iz hiše, po dveh dnevih sem skušala narediti vsaj ozko gaz do ceste. Muči lopata mene, mučin jaz njo, snega je veliko, skoraj se ne vidim ven. A tam pri sosedu pleše nova lopata, kot da je iz papirja, lahkotno poskakuje, v mojem enem zamahu se gotovo trikrat zavrti. Nekako prilopatim in prigazim do ceste, tam pa sosedov Gregor, prijazen fant, ves nasmejan in poln energije. Kar sam se je ponudil, da še meni skida sneg.

»O boh,« si mislim, »sam angel Gabrijel te je poslal!«

Seveda sem mu skuhala čaj in v žep sem mu stisnila nekaj evrov. Nisem še povedala, da se je lani v našo ulico priženil sam vase zagledan moški. Z majhnim ščenetom vohljata po ulici. Ustavi se, če le zagleda koga in samo sprašuje in poizveduje. Ampak če izusti le en stavek, v njem zagotovo dvakrat reče »pri nas na inšpektoratu«, zato njegovega imena niti ne vem, vsi v ulici mu rečemo kar Inšpektorat.

Mladenič se je z lopato ravno lotil parkirišča, ko se je prihulil izza žive meje; najprej tisti cucek, za njim pa še gorilasta postava Inšpektorata. Takoj se je zapodil v Gregorja, češ da je kidanje snega malo delo, da mora imeti študentsko napotnico, je nakladal. A se mu moj študent ni dal.

»To je prostovoljno delo. Še ti poprimi za lopato!« ga je napičil. To pa ne! Takoj sem vedela, da se bo zdaj spravil name. In res!

»Kako pa kaj zdravje vašega soseda krojača? Sem slišal, da se je pozdravil, da spet lahko dela. A kaj veste?« se je slinil in prilizoval.

»O, ne boš me, kanalja, ne boš!« namesto odgovora ga vprašam po Vladislavu Vladislavu. Vsi v našem mestu vemo, da si je z denarjem, ki so ga na slabi banki odpisali, polastninil vso tovarno, delavce odpustil, denar pa naložil v tujini, pravijo, da v oazi davčni.

»Ali je res, da se sredi zime na Tariffi sonči? Že leto, dve ga nismo videli! A veste, kako je z njim?« mu vrnem.

»Ne, to ni pristojnost našega inšpektorata,« izjeclja.

Njegov cucek se napihuje in v moji živi meji dela kupček. Že sem mislila z metlo nadenj, ko se z lopato v roki oglasi moj študent: »A izločkov pa na inšpektoratu ne pobirate za sabo?« Ga je kar odneslo naprej!

Mladi, mladi, ti ga pihnejo, a ne? Imam nečaka, ravno toliko je star kot naša država. Zdaj preko Erazmusa študira v Stockholmu; ko pride v Slovenijo, me vedno obišče. Malo mi posodobi računalnik, na ključke mi posname nove filme in stare popevke in me pouči o telefonu na dotik.

Medtem mu spečem potico in natočim ta boljšega vina. A vnos alkohola na Švedsko je prepovedan, pa se na carini zgovarja, da je dolenjski cviček le džus, ki ima komaj toliko alkohola kot njihovo pivo. Njegovi tuji prijatelji potem uživajo ob potici in z cvičkom zalijejo uspešno opravljen izpit.

Ves navdušen mi je ob zadnjem obisku razlagal, da zdaj skupaj s Pablom in Aleksisom združujejo sirtaki, polko in flamenko, da bo nastal tak ples, da ga Evropa še ni videla. Rada ga poslušam, kar kipi od idej in energije, ob njem se še sama nalezem navdušenja in znova verjamem.

Že dolgo vem, da ni nič večno, ker ni nič v kamen vklesano. In zamrmram mu refren »Enkrat pa vse miine …«, ki ga je v obdobju zlate slovenske popevke prepevala moja sošolka Tatjana Gros.

Nato se zresnim: »Prav, prav, samo jaz tega ne bom več dočakala.« Me zavrti v ritmu polke in prav prepričljivo ponavlja: »Boš, tetka, boš!«

»Da bi le res dočakala ta vaš novi ples! In kakšen bo?«

»Pravičen in pošten za vse delavne ljudi!« me potolaži.

Zavrtiva se še v ritmu valčka, ker polkanja – tako on reče – ne zmorem več.

Vidite, stari in mladi smo se vedno razumeli!

Sama že zdavnaj nisem več tako mlada, da bi vse vedela. A življenje me je naučilo, da se je pametno nekaterim, predvsem kislim obrazom na daleč umakniti. Tako sem se počasi in z leti znebila težavnih in slabih ljudi. Grehov ne delam več, ne majhnih, ne naglavnih. Ludvikove in druge tuje grehe nase ne prevzemam več. V cerkev k spovedi ne hodim, svojega boga lahko častim drugače kot v cerkvi na kolenih. Spovem in izpovem se sama sebi in svoji duši.

Zdaj uživam z vnuki, objemi drobnih rok mi pocrkljajo dušo. Še vedno rada pišem in takrat začutim vrtinčasto energijo, ki napolni hišo. Na deželi si naberem poletni šopek iz pšeničnih klaskov, maka in plavice, zdaj je to tudi zame najlepši šopek na vsem svetu.

Ob večerih posedam na terasi. Potujem vase, in to je dolga in neskončna pot. Rdeča svetloba ob sončnem zahodu in topla poletna noč me zazibljeta, da zasanjano zrem nekam čez, kjer zarja na obzorju riše polje zorečega žita. Včasih mi nad poljem zažari zlata avra pšenice.

Sprijateljila sem se z bogom, ki ga nosim v sebi. V samotni noči, ko ni spanca, se prikotalijo otroštvo in spomini na očeta, ki se je s svojim bogom najraje pogovarjal sam. Zdaj se v večernih mislih tudi sama pogovarjam z bogom. Se zahvalim za vsakdanji kruh, za polje zlate pšenice, za prijazne ljudi, za dobre stare prijatelje in zanesljive sosede. Zahvalim se, ker živim. Poprosim ga za srečo mojih dragih in za sončno jutro novega dne.

Z mirno vestjo spokojno in umirjeno zaspim. Tako bo tudi takrat, ko me bo luč na koncu predora vabila, da prestopim na drugo stran.

Iz ciklusa

KLOPCE V DREVOREDU

Rezka Povše

LJUBEZEN

Tih večer
in dvojica na klopci.
Ljubeče po laseh jo boža,
poljube niza ji po vratu.

Roka dviguje krilo
nad drhtečimi koleni,
jih razmika.

Prsti
tipajo po gumbih,
iščejo trepet srca.

Bakle v očeh gorijo.
Jezik je ognjen.
Zavrelo je telo.

Vse naokoli kipi
v pomladni sli.

Napita sta čudes.

Ljubezni mantra valovi,
se veča, širi, žari.

Dvojnosti več ni.
Dih sta v dihu Enosti.

V blestenje ujeta klopca plameni.

STARKA

V drevoredu,
kjer šume kostanjeva drevesa
in hrup mesta drhti tiše,
od devetih do desetih v sončnih dneh
sedi na klopci starka iz sosednje hiše.

V volneni ruti s srebrnino v laseh
mežika v nebo,
z zlatnino sonca vsa oblita,
v duši ji nekdanje dni cveto.

Včasih jo kdo obgovori,
a gluha je
in ne sliši.

V sinje dalje so oči ji potopljene,
v spev zemlje in neba,
ki ne ve za senčne ure ne bolesti.
Pesem iz rožnate mladosti
se ji v duši lesketa.

Nekoč je malce zakasnila
in bila sem zanjo v skrbeh.
Ko sedla je na klopco,
sem se oddahnila,
pozdravil jo je moj nasmeh.

Kmalu bo pomlad.
Zacvetela bodo kostanjeva drevesa,
a je več ne čakam.

Zaspala je.
Za vedno.

Nad njo šumi zelena le cipresa.

SPOMIN

malo za hec
me je poljubil
jaz pa sem se zaljubila zares

bilo je na klopci pod cvetočim kostanjem

večkrat obiskujem ta kraj

drevo so posekali
čez ostanek panja
drsi svetloba
in močan vonj po smoli

DOLGO VROČE POLETJE

Vso noč
mi je pohleven dež
šepetal o rasti.
Krožil in pretakal se je po žilah trav,
blagoslavljal zorenje,
drevesa so trepetala
od korenin do vrha.
Lahki šumi
so se pomenkovali.
Drhtele so bilke.
Nemir med zelenjem.
Hrepenenje žejne prsti.

Zjutraj sem se napila rose.
Na klopci pod kostanjem
sem še sama ozelenela.

ŽEJNE DLANI

razmajana klopca med kostanjema
na njej si zavežem zrahljani vezalki
in nastavim obraz soncu

drevesa se pripravljajo na jesen
golobi grulijo
zategli klici vlaka
na svod neba pripet oblak

v preprogi medenega travnika
poje čriček

potegnem te iz spomina
se zlijem v tišino
v bolečino napol končane pesmi
v hrepenenje po besedah

domišljam si stvari
ki se ne bodo zgodile
otročje nesmiselne
in še vedno ne znam odgovoriti
na tisoč vprašanj
ki sem jih glodala ves mesec
iz pajčevin minulosti

poslušam kri ki kroži po meni
srce plahuta kot mlada ptica
v beli luči popoldneva
izgubljam dneve
z mislijo na zapolnitev let
ki so pred mano
brez tebe

VEČERI SE

čas zapira pahljačo
pred odhodom sem
poslavljam se od
blebetanja sveta
od odprtih in zašitih ran
od tekanja za srečo
od vrhov
na katere se nisem povzpela
od ostankov ljubezni

vse bo zadnjič
zadnji metulj
zadnja ciklama
zadnja pesem
zadnji sprehod k poslednjemu robu
k sladkosti
v novo večno trajanje

na klopci v drevoredu
dogorevam

V NAROČJE BI TI NASULA VRTNIC

Dragomila Šeškor. 1961

PAJČEVINA

V možgane izglodana vrzel
pajčevini po kotih.
Zalizala se je v zavese,
vnemarno pada
čez zapahe.
Povsod nagajivi žužki.

Lahkotnost sanj
preprede prag,
umazanija je potonila
v železobeton.

V točki preloma
se napnejo mišice,
se izboči tetiva.
Kot napeta struna
se zaguga pajčevina.

Koliko noči
potrebuje plima,
da zagrebe
tenko železasto nit
iz sanj v budnost,
od podplatov do neba?

Zapredek
prekrije priložnosti.
Celo žužki kdaj
glodajo beton.

NEMOČ

Ko bi zmogla,
bi tvoje ceste oblekla v žamet,
tvoj korak ovila v vato,
z milino prevlekla tvoje misli.

Ko bi mogla,
bi tvojim pogledom zloščila smeri.
Pokrila bi se s senco,
da bi te dosegel žaromet.
V naročje bi ti nasula vrtnic,
da bi tvoji dnevi rožnato dehteli.

Segam, a ne sežem.

Ne morem
biti ne tvoj podstavek
ne hoditi tvojih cest.

ODTIS

Dragi moj,
ki hodiš vzvratno:
kam boš umaknil nasmeh,
ko te zatečejo misli?

V zaveso
iz prosojnega tkanja
si odlagal upanja,
da se zdaj trga pogled.

Vdihaval si mraz,
napredek ledenel
v vsak vpogled,
da si zdaj sebi senca.

Pogledi so se zamazali,
sence podaljšale,
nasmeh ukleščil,
mraz je raztrgal še misli.

Dragi moj,
še vedno ne vidiš:
tudi če bi hodil v krogu,
te najdem – v svojih očeh.

BREZNOGI

Lahko te vidim
sedeti na golih tleh.
Ne iščeš pomilovanja,
nebo odsevaš.
Padajoče zvezde
so kepe ognja,
ki izžigajo tvojo žalost.

Nimaš dneva
za utelešenje koraka,
upanje ostaja le v očeh,
dlani pa polne luči.

Samevaš sredi mnogih,
navzoč, samo prisoten.
Osuto zlato
brazgotini ranjene misli.
Zatikajoče besede
hodijo namesto nog.

PEST NA PREPIHU

Vzdignjena
je lovila zatajevanja,
krčila vase bolečine,
stiskala krivice.

Pomodrela
je iskala resnico,
hlepela po vrednosti,
sanjala pravico.

Za krik je bila premajhna,
za železo prešibka,
za skledo pa preplitka.

Pokrčena
je razrastla artritis,
v pregibe ujet veter
je izvotlil iskanja.

Resnico je odnesel vihar,
pravico pa boksarji.

Mehko sedajo laži
na vlažno nemoč,
varna postaja razdalja
v volnenem oklepu.

Orokavičena pest
še suva v veter?

ZADNJI KROG

Še en maraton
čez stanjšano brv
med jutrom in večerom.

V pregretem kotlu
že od zore
brbotajo živci.
Atome je pognalo
po stenah žil,
raztreščeni se iščejo
med vdihom in izdihom.
Vlažno razpihani fen
polni mišice,
da zaplapolajo koraki.

V odprtih ustih
sanje včerajšnjega dne,
jutrišnji načrti pa zadrga
prek oči.

Celice balzamirajo spomin,
razleteli delci celote
ranijo utrip. Krvava sled
nad omagano prožnostjo.

Strnjena praznina
med vdihom in izdihom.
Maratonci so odtekli
zadnji krog.

POLITIK

Izmuzljiva misel
žep za častihlepje,
magnet za denarnico.

Brezimna končnost
nedorečenih končnosti,
razparane vrednote
na natezalu časa.

Nabrekel trebuh
in preveza čez oči,
vse videno
le blebetanje v temi.

Neumita motnost
gor in dol in počez,
skakljajoča žoga
brez ventila.

Poglej se:
zadušena strpnost,
puščajoči pohlep,
zrcalo brez odseva.

HUDOURNIK

Besede hudourijo
vzdolž razgrete brade.
Skrivenčene podobe
pršijo vsenaokrog.

Odtisi se ne dohajajo.
Eni pikajo, drugi bodejo,
tu in tam kateri ureže do krvi.

Počasi se slina osuši,
hudournik razrije brado,
besede pa se spreminjajo
v gube.

METEŽ

Sipko mete
po pročelju.
Spoznanja drsijo
na razmočena tla.
Sneg se prijema.
Počasi ledenijo želje,
manki se sprimejo v kepe,
obsojanja v ledene sveče.

Snežni metež
se zažene čez prag,
klonejo strasti.
Drsajoča gaz
izžiga predsodke.
Blatna luža
vsem na očeh.

Ledena pravljica
poškoduje mimoidoče.
V oči se jim zatakne
na vlažno pročelje
izrisan lotos.

JEŽA

Vlažna izpod jezika,
potok izpod drobovja,
včasih hudournik
prav izpod podplatov.

Nežno puhasta
ali ostro rezajoča,
napudrana ali osorna, v
selej samosvoja.

Posoda za odtenke
vsakršnih danosti,
za radost in žalost,
za objem in beg.

Pivnik za vtise,
srkajoča resničnost
za bedo in pogum,
za bolečino in luč.

Tebi, beseda,
ki odtekaš neulovljiva
in ostajaš
kleno vseprisotna,
tlakujem pot.

Čez že izhojene smeri.

Samotno jezdim
tvoja krila,
počaščena in spoštljiva,
ker me vzameš vase.

V tebi počijem.
Se prečistim
pred naslednjo ježo.

Čez že izhojene smeri
v svojo smer.

ZGODBE O ČASU IN LJUDEH

Ivana Vatovec

POMLADNO JUTRO

Ko v sonce jutra strune zazvenijo
in uglasijo ptice v kánon se prekrasen,
izvir radósti svetlo v čas brezčasen
v slapovih zliva mlado melodijo.

Spet rosno zablestijo mlade trave,
čebelice mrmraje okušajo cvetove,
zasanjan veter privrši čez krove,
lahnó zamaje nežne cvetne glave.

In v takem jutru mladolistnem
spet oživijo vse sledí,
tam gor, ob kodrastem oblaku
pa tvoje modre, modre oči.

SPET POJDEM TJA

Spet pojdem tja,
kjer dan bleščavi razpahljava breze,
da zaraščene steze
dotakne se korak,
da po neskončnem času stopim čez izlizan prag,
kjer v hipu se spomini kvišku vzpnejo
in se zazrejo vame,
ki le strmim, molčim in srkam vso gluhoto
nekdáj prasketajočega ognjišča ...

da se prelije žarek skozi vrata
in še bolj požlahtni podobi
na steni, napojeni zgodb o času in ljudeh,
da še zaznati v njenih drobnih zrncih
je brezskrben smeh
in zvok kolovrata v navitje mehke preje
usmerja roke in oči …

na belem platnu modri križci rišejo besede
na sredi deklica, srečno pričakujoča,
mladost smejoča v njej kipi.

Spet pojdem tja,
kjer še na platnu belem
modrost v izrekih oživi podobe davne,
čeprav natrgane cvetijo modre niti
s posebno svetlostjo
spomini trgajo se z duše dna.

PESEM O PESMI

Današnje jutro
je zablisnilo s teboj,
prineslo te je v mojih sanj spokoj,
svetloba mlada je ožarjala obraz,
ki bil je mlad kot ti in jaz
nekoč, pred dolgim, praznim časom,
ko ni bilo besed,
ki šle v korak bi z glasom
iz polnih, silno lepih
in bleščečih skled,
ki sva jih čuvala globoko v sebi ...

in čas je vsrkal cvetni med,
izpil cvetove tistih let,
le včasih sanje – v noči taki –
priplavajo z metuljastimi,
mladimi oblaki ...

NAJINA POT

Poznala sva pot
obraslo z mlado travo,
koder je mladi veter
vsako stopinjo prepahljal,
preden jo je z nitkami večnosti vtkal
med mlade trave,
da se je sladka opojnost
razdehtela čez mehko sanjave dobrave.
Pot je
naju poznala,
in prva zaznala,
ko je beseda v obeh obmolčala,
ko sva vrh nje, pod brajdo
zastala
v večeru tako mesečno jasnem,
ob blesku kresnic,
ki so kakor odpravnik za vlak
s svojo laterno
utripale zadnjikrat.

In si šel, in sem šla …
Brajda je nema ostala,
prazna in revna brez naju,
tiho samotna ječe v najinem raju.
Kakor popotnica zapoznela
se je raztrgana žalost med vitice njene z
a ves čas ujela ...

Samo Bog ve, kje vse sem potem
iskala tvoje oči,
in kako še sedaj zaskeli,
ko v mladih nočeh
v mladih travah
spet ožive in na moč zadehte
tiste najine stare sledi ...

LIP NI VEČ

Dobliče,
jata golobic
ob cesti prašnobeli,
na sredi nje
mogočni lipi
v poletju zgodnjem
sta v cvetočo belost se odeli,
da se je razdehtelo čez vrtove
in prek streh
in sladko leglo vame,
vate,
se pritajilo v obeh
za dolgi, dolgi prazni čas ...

Zdaj
skozi vas
odhaja siv asfaltni pas ...

na sredi
nekdaj jate golobic,
zazeva vame
prazen čas upadlih lic,
a v meni vztrepeta za dolgi hip
drhtenje in dehtenje
najinih in mojih
lip ...

RAZŽIVLJANJE

Kot oblak velikan
se seseda popoldanske sobote mrak,
ogŕšek nazobčano laja vanju in jima spotika korak,
v naježen pločnik
se upira pekoče razgreben pogled
in v tistem lokastem žarku,
do tal segajočem,
so sanje o mnogočem;
o ženi, o materi
in o pozabljenem toporišču,
ki sameva nekje ob tnalu in čaka,
da spet razigrano zapoje
in suh les zaprasketa v starem ognjišču;
o mali hiši s še manjšimi okni,
od tam zdaj čudežno
privalovi vonj kosila, m
amljiv zvok brbotanja,
ki žene obtolčen pokrov v narahlo zveneča privzdigovanja
tako silno, da mlačna meglica oči
orosi
in ovije
utrujen korak
in obe polivinilasti vrečki v njunih rokah.

V ODLUŠČENEM ČASU

V odluščenem času se je zganila
znana sladkost.
Metulj zafrfljal je, naenkrat zbujen,
zdaj v mehkih zamahih
se dviga z ležišča,
nektarnih zvezdic oblak se utrinja
v brazgotinasto bleda vozlišča.
Tam nekdaj bilo je nešteto metuljev,

ki z mladimi krili
nemirno blodili ujeti so v drgetajočih
občutjih.
Potem so za dolgo se pritajili ...
Zdaj žadasta krila naj zopet razvežem,
naj se razplešejo v sončnost igrivo!

Ah, najbrž pomladno dehtenje je krivo ...

BELA KRAJINA

Rožnato bela,
v cvetni opravi, vsa razdehtela
v sončni bleščavi zapelješ oči
na stare sledi.

Nad vasjó hiše znane so razsejane,
v odbleskih smehljaja je dihanje raja.
Brez stez in poti še najdem sledi.

Pod goro pa reka čez pol polje seka,
pod mostom nalahno
v brezkončnost odteka.

Oko zamegli se – kaj vem, od česa …
O, Bog, res ti hvala za ta mala nebesa!

LISTOPAD

Vsi listni oblaki
ognjeni, zlati, zamolklo rjavi
že počivajo na brezvoljno brezsočni travi
in v vrhu obletelega hrasta
gospodarijo razdraženi vranji kraki,

pa upogiba se lok krakastega
kraka
od plešastih hrastovih rok
do zlatega oblaka,
v katerega se je veverica (začuda)
zakasnela
z zadnjim orehom med zobki košato
ujela.

ALEKSANDRA

Ivana Vatovec

Sredi decembra jo je poklicala nadzorna sestra in jo napotila k neki ženski, precej daleč od njenega doma.

Na obisk se je odpeljala zgodaj popoldne, ko je bila že utrujena od dela v zdravstvenem domu, in vse, kar si je želela, je bilo, da bi si lahko odpočila. Toda dokler bo bolniška sestra, zadolžena za obiske po domovih, ni imela druge izbire, kakor da gre na pot vedno, kadar jo pokličejo.

Hiša, kamor je prišla, je bila že na zunaj videti bogata. Bila je velika, lepa, z obširnim parkom, v katerem so rasla stara drevesa. Vse je kazalo, da tu biva premožna družina.

Parkirala je avto in se napotila k vratom ter pozvonila.

Odprl je mlad moški prijetnega videza, oblečen v izbrana oblačila. Vljudno jo je pozdravil in se umaknil, da je lahko vstopila.

Ko mu je pojasnila namen svojega obiska, jo je prijazno povabil, naj mu sledi.

Na njegovem obrazu je bila vidna sled žalosti, ki jo je nekoliko zabrisalo veselje zaradi njenega obiska.

»Žena je v spalnici, kar za menoj pojdite,« se je pred njo napotil po stopnicah v gornje nadstropje.

V postelji je sedela mlada ženska prelepih, do pasu segajočih rdečkastih las. Njene velike modre oči so jo radovedno premerile.

Ko jo je pozdravila, se ji je prijazno nasmehnila in jo povabila k sebi. Tako lepe ženske že dolgo ni videla.

V naročju je držala tri tedne staro hčerko, ki jo je hranila.

Takoj je opazila, s kakšno ljubeznijo drži otroka v naročju, kajti v njenih očeh sta se ves čas prepletali žalost in sreča.

Vedela je, za kakšno boleznijo je zbolela, toda ko jo je videla pred seboj, kar ni mogla verjetiti, da je tako lepa in na videz zdrava ženska na smrt bolna.

Ko sta se nekaj časa pogovarjali, se ji je rdečelaska z zlomljenim glasom zaupala.

»Kmalu po porodu sem hotela podojiti hčerko, in ko sem si odpela bluzo, sem presenečeno opazila, da se je bradavica potegnila navznoter, celotna dojka je bila hudo otečena. Najprej sem bila prepričana, da je oteklina nastala zaradi mleka. Ker se mi stanje v nekaj naslednjih dneh ni izboljšalo, sem poklicala svojega doktorja in mu povedala, kakšne težave imam. Naročil mi je, da moram nemudoma priti k njemu v ambulanto.

Odšla sem brez slabih občutkov, niti na misel mi ni prišlo, da bi utegnilo biti z menoj kaj hudo narobe. Nič me ni skrbelo.

Kako bi me tudi, rodila sem hčerko, imela sem torej več kot dovolj razlogov za srečo. Ko sem si pri doktorju v ambulanti odpela bluzo, sem na njegovem obrazu takoj opazila, da se z menoj dogaja nekaj hudega.

Skrbno mi je pretipal dojko in mi resnega obraza naročil, naj se oblečem, nato je za trenutek umolknil, in se zagledal nekam v steno za menoj.

Videla sem, kako išče v sebi besede, s katerimi bi mi povedal diagnozo in že po tem sem slutila, da bom izvedela nekaj slabega.

Nekaj trenutkov je omahoval, nato me je povabil v sosednji prostor, kjer je imel svojo pisarno. Čutila sem, da ne ve, kako bi mi povedal, kaj se z menoj dogaja.

Nekaj trenutkov sva molče sedela eden nasproti drugemu.

»Kaj je narobe z menoj?« sem ga nazadnje, ker je bila tišina le pretežka, vprašala.

Pogledal me je z žalostjo v očeh.

»Sandra, na obeh dojkah se vam je razvil rak, ki zelo hitro napreduje. Takoj bomo morali začeti z zdravljenjem. Žal mi je, a morali vam bomo po hitrem postopku odstraniti obe dojki. Mladi ste, šele rodili ste, vaše telo je preplavljeno s hormoni in vse to še pospešuje rast rakavih celic, ki so v vašem primeru prav podivjale.«

Stemnilo se mi je pred očmi. Nisem vedela, kaj naj storim. Solze so se mi ulile, jokala sem, on pa je nemo sedel in ni vedel, kaj bi mi rekel.

Pustil me je, da sem se zjokala, nato mi je pojasnil, kako bo potekala operacija.

Spraševala sem se, zakaj jaz, kaj je šlo narobe, kako se mi je lahko zgodilo kaj tako strašnega … Kaj bo s hčerko, če bom umrla … Kaj bo z možem?«

Ko je končala, so ji po licih začele polzeti velike solze.

Nekaj trenutkov sta nemo sedeli, zatopljeni vsaka v svoje misli. Čez čas se je Sandra iztrgala iz otopelosti, nato je s potrtim glasom nadaljevala:

»Ko sem se nekako umirila, mi je doktor naročil, naj se takoj naslednji dan zglasim v bolnici. Vse se mi je podrlo, vse …

Z možem sva noč prebedela, jaz sem jokala, on me je brezuspešno tolažil.

Zjutraj navsezgodaj me je odpeljal v bolnišnico.

Še isti dan so me operirali in mi odstranili obe dojki. Ta čas je mož skrbel za hčerko.

V bolnici sem bila sedem dni, potem so me odpustili. Padla sem v globoko depresijo, nikakor se nisem bila sposobna sprijazniti s tem, kar se mi je zgodilo.

Počasi sem se vendarle nekako umirila, tolažila sem se, kaj zato, če ne bom imela dojk, glavno je, da sem operacijo uspešno prestala, da je hčerka zdrava.

Znova sem dobila voljo do življenja. Če bo samo to, potem bom že prenesla, sem si dajala pogum.«

Med pripovedovanjem si je odpela bluzo, da bi ji sestra pregledala rano in ji dala predpisano infuzijo antibiotikov.

Rana se ji je namreč po operacijo okužila, zelo slabo se je celila, in to ni bilo dobro znamenje.

Pogled na njeno iznakaženo oprsje ni bil prijeten, pravzaprav je bil v popolnem nasprotju z lepoto njenega obraza, las, prečudovitih oči.

Nadela si je rokavice in ji previdno odstranila povoje. Rana je bila še vedno nezaceljena.

Previdno je pretipala okolico rane in pod kožo je začutila mnogo majhnih zatrdlin. Stresla se je in nehote hitro odmaknila roki.

Sandra je takoj vedela, da je nekaj narobe. »Kaj ste ugotovili?« jo je vznemirjeno vprašala.

Skušala jo je potolažiti. »Mislim, da ni nič resnega. Le nekaj trdih zrnc sem zatipala po kožo. Poklicala bom vašega doktorja, da vas bo še on temeljito pregledal.«

Mož, ki je stal diskretno v ozadju, med vrati sobe, jo je popeljal do telefonskega aparata v kuhinji.

Bilo ji je slabo, kar temnilo se ji je pred očmi, saj je slutila, kaj je otipala.

»Kar pokličite doktorja,« je naročila Sandrinemu možu. Mož ji je odtipkal številko, nato ji je podal slušalko.

»Gospod doktor, sem na obisku pri Sandri, ki ste ji odstranili obe dojki.«

»Ja, se že spomnim,« je z globokim glasom potrdil doktor.

»Pri pregledu sem v predelu reber pod kožo zatipala veliko majhnih nenavadnih zatrdlin.«

Nekaj trenutkov je bilo v slušalki tiho, nato je doktor vznemirjeno rekel:

»Takoj mora v bolnišnico.«

»Ji bom sporočila.«

»Ampak res, še danes naj pride!«

Vrnila se je k bolnici in ji sporočila, kaj je naročil doktor.

Mož, ki je prišel za njo v sobo, je s seboj pripeljal svojo mamo.

»Za vama bom šel,« je rekel odločno. »Mama bo tačas pazila na hčerko.«

V predsobi je počakala, da se je Sandra oblekla, nato so se odpeljali v bolnišnico, ki na srečo ni bila daleč.

Na hodniku, pred oddelkom, jih je že čakal doktor, ki jo je operiral. Poleg njega je stal visok, temnopolti moški mrkega pogleda.

Sandrin doktor jim ga je predstavil. »Sandra, to je doktor specialist onkolog. Želim, da vas še on temeljito pregleda.«

Spogledali so se. Nihče ni nič rekel.

Doktor jih je odpeljal na svoj oddelek.

Sandra, mož in oba doktorja so vstopili, ona je sedla v čakalnico. Komaj se je premagovala, da je ostala mirna.

Zdelo se ji je, da je čakala celo večnost, toda ko so se odprla vrata v ambulanto in je pogledala na uro, je spoznala, da je čakala le petnajst minut.

K njej je stopil Sandrin mož. »Lahko se odpeljete domov. Sandra bo ostala v bolnišnici. Sam se bom pozneje vrnil domov s taksijem. Sporočil vam bom, če vas bova pozneje, ko se bo vrnila domov, še potrebovala.«

»Kaj pravi doktor?« ga je vznemirjeno vprašala.

Zavzdihnil je, ni mogel govoriti. Že iz tega je spoznala, da se je rak razširil.

»Je že dobro, ko bo Sandra prišla domov, kar pokličita, vedno, če bom le imela čas, bom prišla,« je rekla in se na hitro poslovila.

Sedla je se v avto, a ker so se ji roke tresle, je še nekaj minut sedela in se skušala umiriti.

Če se je rak razširil, ima ženska zelo malo upanja, in to jo je prizadelo bolj, kot si je bila pripravljena priznati.

Čez čas se je vendarle toliko zbrala, da je bil sposobna za vožnjo.

Domov je prišla zelo pozno in čeprav je bila utrujena, še dolgo ni mogla zaspati.

Mislila je na Sandro, njeno hčerko, moža.


K Sandri je potem hodila več kot leto dni.

Leto, ko se je Sandra z neverjetno trmo in upanjem borila s svojo zahrbtno boleznijo.

Upočasnili so ji napredovanje raka, a ozdraviti je niso mogli. Počasi, a nezadržno se je širil in jo uničeval.

Nazadnje ji je lahko le še lajšala bolečine, kaj več tudi najboljši doktorji niso mogli narediti.


Nikoli ne bo pozabila dneva, ko jo je po začasnem izboljšanju morala na poziv nadzorne sestre znova obiskati.

Bila je sobota.

Ko je stopila v spalnico, jo je Sandra veselo sprejela. »Oh, hvala Bogu, da si prišla. Veš, prosila sem tvojo nadzorno sestro, naj znova pošlje tebe.«

Bila je vesela, da je Sandra videti bolje, čeprav so vsi izvidi kazali, da ni tako. Rana se ji namreč še vedno ni zacelila, metastaz jim ni uspelo ustaviti, pravzaprav so lahko samo upočasnili širjenje.

Pripravila je infuzijo in vse za oskrbo rane.

Ko je bila Sandra v bolnišnici, so ji namreč znova odprli rano in skušali očistiti vse rakave zasevke, ki so se razširili v notranjost telesa.

Na površju kože so se rdečile opekline, nastale po močnem obsevanju.

Ko je Sandra videla, da je to opazila, ji je pojasnila: »Veš, doktorja sem prosila, naj mi da največjo mogočo dozo obsevanja, da bi bil učinek čim boljši. Vse bom naredila, samo da bi premagala to zahrbtno bolezen. Potrpela bom, čeprav imam grozne bolečine po tej citostatični terapiji. Hočem živeti, hočem videti, kako hčerka raste, kako se igra, govori ...«

Ko je to govorila, so ji iz oči lile solze.

Nekaj časa se je še premagovala, da ni tudi sama zajokala, nazadnje je zlomilo tudi njo in obe sta tako jokali, da se je postelja kar tresla.

Skušala jo je tolažiti, skušala ji je vliti upanja, a čutila je, da pri tem ne bi bila kdo ve kako prepričljiva. Ni ji bila sposobna lagati, ni mogla skriti bolečine ob zavedanju, da za njeno ozdravitev pravzaprav ni več upanja.

»Obljubi mi, da boš hodila k meni,« jo je prosila Sandra. »Ob tebi sem to, kar sem, ob tebi lahko jočem, se pogovarjam s teboj, ti si edina, ki me zna potolažiti,« jo je prosila.

Kako obupana, kako ranljiva je bila videti, a obenem tako odločna in močna v svojem brezupu. Kako bi ji lahko odrekla pomoč, kako bi jo lahko zavrnila!

»Seveda bom,« ji je zagotovila. »Kar pokliči me. Tudi tedaj, ko boš potrebovala samo nekoga, da se zjoče s teboj,« ji je rekla.

Ko je opravila svoje delo, sta se še nekaj časa pogovarjali, nato je odšla.

Vedela je, da se bosta prihodnji teden znova srečali, tega se je, čeprav je bilo vsako srečanje čustveno boleče, iskreno veselila.


Petek.

Sandra jo je vsa nestrpna pričakala.

Trpela je hude bolečine, bila je obupana, a vendar se je uboga ženska trudila, da bi to prikrila za zaigranim nasmehom.

Mirno je prenesla vse, kar je delala z njo. Bila je skrajno potrpežljiva in pogumna, čeprav je dobro vedela, kako hude bolečine trpi.

Opazila je, kako jo je strah, kako se v njenih očeh razrašča obup, kako se je vanjo zajedlo spoznanje, da izgublja boj z boleznijo.

Tega si sicer na glas še ni bila pripravljena priznati, a v sebi je to že priznala.


Od tistega petka je hodila k njej vsak drugi dan in z vsakim obiskom je bilo v njenih očeh manj upanja.

Ko je prihajala, jo je vedno sprejela sede v postelji, največkrat s posodo za bruhanje v naročju.

Doktor ji je sicer predpisal zdravila proti bruhanju, a ji niso pomagala.

Slabo je jedla, le pila je še, in še to le po slamici, zelo je shujšala, a še vedno se je v brezupu, v kakršnem je bila, oklepala življenja in vsako, še tako malenkostno izboljšanje ji je znova vlilo nekaj upanja, ne več, da bi ozdravela, ampak, da bi se ji vsaj še za nekaj časa podaljšalo življenje.


Bil je deseti dan terapije, ko jo je znova obiskala.

Ko je vstopila v Sandrino sobo, ta ni držala v rokah posode za bruhanje, temveč velik šop svojih čudovitih rdečih las.

Ta prizor jo je zelo prizadel. Zaprl ji je usta, da ni mogla reči niti ene same besede.

»Prosim, Polona, obrij me po glavi. Ne morem več tako, da mi vsakič, ko sežem v lase, ostane v rokah šop las. Ne morem več gledati, kako mi izpadajo,« jo je prosila.

Vzela je britvico in ji pobrila glavo. Še dobro, da je Sandra ni videla v obraz, kajti v očeh so se ji ves čas nabirale solze, ki jih je komaj zadrževala, da se ji niso vsule po obrazu.

»Iz tiste omare vzemi ruto,« ji je rekla Sandra, ko je končala.

Stopila je k omari in izmed več rut, ki so bile v njej zložene, poiskala lepo pisano in ji z njo ovila glavo.

Ko ji je pogledala v oči, v njih ni več videla tistega leska, ki ga je bila vajena, v njih ni bilo več upanja.


Sandro je obiskovala še naprej, tudi tedaj, ko je ni poklicala.

Vedno jo je bila vesela, še vedno se je trudila, da je bila lepo negovana. Hčerka je rasla in verjela je, da je prav ona tista, ki ji je še vedno dajala voljo do življenja. Ne da bi ozdravela, ampak da bi kar čim dlje živela.


Po daljšem premoru jo je znova obiskala.

Ko je stopila v hišo, jo je presenetila s tem, da je tokrat ni pričakala v postelji, ampak je stala za štedilnikom in kuhala. Bila je videti bolje, tako da je od presenečenja kar obstala na pragu.

Ko jo je Sandra zagledala, je pohitela k njej. »Polona, kako sem te vesela,« je rekla z nasmehom na ustnicah.

Skoraj je ni prepoznala. Na glavi je imela dolge rdeče lase, še daljše, kot jih je nosila pred boleznijo. Bila je lepa kot tisti prvi dan, ko je stopila v njeno spalnico.

Ko je Sandra videla, kako je začudena nad njeno podobo, je hitro rekla:

»Odločila sem se za lasuljo,« ji je pojasnila, »z njo na glavi se mnogo bolje počutim.«

Objeli sta se in nežno jo je stisnila k sebi ter jo pobožala po laseh ...


Minilo je nekaj tednov.

Sandra ni bila več njena bolnica, bila pa je še vedno njena prijateljica in jo je občasno, kadar jo je pot pripeljala v bližino, tudi obiskala. Skupaj sta se veselili vsakega napredka, ki ga je pokazala njena hčerka, ki jo je neizmerno ljubila.

Hčerka je bila izrezana mama, tudi ona je dobivala tako lepe rdeče lase, tudi njen pogled je postajal vedno bolj podoben maminemu.

Bližalo se je drugo leto, odkar je prvič potrkala na njena vrata. Dve leti boja z zahrbtno boleznijo.

Nekega dne jo je poklicala nadzorna sestra. »Polona, pojdi k Sandri! Poslali so jo namreč v hospic in te želi videti.«

Sesedla se je v naslonjač. Stisnilo jo je v prsih. Začelo se je torej dogajati tisto, česar se ves čas bala, kar je bilo neizbežno, a prezgodaj, veliko prezgodaj se je zgodilo.

Vedela je, da Sandra umira. S težkim srcem je šla k njej.

Ko je stopila v njeno sobo, je na postelji zagledala umirajočo prijateljico. Na glavi ni imela lasulje, imela je zavezano ruto, prav tisto, ki ji jo je tedaj sama zavezala.

Obrnila je svoj upadli obraz v njo, gledala jo je z očmi brez svetlobe, suhe, trepetajoče roke so ležale na pokrivalu postelje, njen obraz je bil poln žalosti in obupa. »Polona, bližam se koncu, nobenega upanja ni več,« je rekla tiho. »Imam metastaze po vsem telesu, sedaj dobivam samo še protibolečinsko terapijo, da manj trpim,« ji je mirno pojasnila.

»Nikar, Sandra,« je zlomljeno rekla.

»Polona, obe veva, kako je z menoj. Ne bom več dolgo… Veš, česa si še edino želim?«

Odkimala je.

»Samo to si želim, da bi umrla doma. Da bi bila s hčerko, z možem. Govorila sem že z doktorjem, a mi to odsvetuje. Daj, ti, ki si moja bolniška sestra, še ti govori z njim. Saj tukaj lepo skrbijo zame, saj dobivam vse, kar potrebujem, ampak, ko odidejo, je z menoj samo ta beli strop, so te utripajoče lučke, brnenje aparatur in velika, velika samota.«

»Sandra, mislim, da ti tukaj lahko pomagajo bolje kot doma.«

»Polona, saj mi ne morejo več pomagati, to veva obe. Bojim se umreti sama, ali me razumeš?«

Še kako jo je razumela.

Pokimala je in stisnjenih ustnic odšla k predstojniku hospica.

Dolgo sta se pogovarjala, nazadnje se je mož le dal pregovoriti s pripombo, da se mora s tem strinjati tudi Sandrin mož.


Že naslednji dan so jo prepeljali domov.

Ko jo je obiskala, jo je mož na njeno presenečenje popeljal v drugo sobo.

Njene izsušene oči, nekdaj polne svetlobe in življenja, so slabotno zažarele v tihi sreči.

Sedla je k njej, pogledala po sobi in jo prijela za roko.

»Nočem biti več v najini spalnici,« je rekla Sandra, in ne da bi počakala, da bi vprašala zakaj, ji je pojasnila: »Ne vem, če si opazila, ampak okna najine spalnice gledajo na vzhod. Vsako jutro, če niso bile zagrnjene zavese, je sonce posijalo na posteljo. Začel se je nov dan, novo upanje


Jaz pa nimam več upanja, zato nočem umreti v tisti sobi, ampak tu, kjer gledam v sonce, ki zahaja.«

Polona je pogledala je skozi okno. Sonce je viselo nizko nad krošnjami dreves, dan je umiral. Komaj je zadrževala solze in v tistem trenutku si je neizmerno želela, da bi lahko zaustavila sonce, da ne bi nikdar zašlo.

Sandra ji je rahlo stisnila roko. »Polona, želim si, da bi moja hčerka odrasla v srečno in dobro žensko. In srčno upam, da me ne bo preveč pogrešala. Veš, mislila sem, da če bom dlje živela, ji bom lahko dala več ljubezni. Danes nisem več tako zelo prepričana, če je bilo to prav. Več časa sem bila z njo, bolj me bo pogrešala. Prej bi umrla, manj bi se me spominjala in manj bi trpela.«

Odločno je stresla z glavo. »Sandra, tvoja hčerka je v tem času dobila od tebe nekaj, česar ji ne bi mogel dati nihče drug kot ti, in to je vredno več kot vse drugo.«

Sandra jo je pogledala s hvaležnostjo.

»Samo, da bi bilo res to, kar si rekla. Sama si tega želim. Pogosto sem se spraševala, čemu se tako upiram, čemu se tako borim za teh nekaj dni življenja, ko bi se bilo mogoče enostavneje prej posloviti. Potem mi kdo, tako kot ti, reče, da ne smem obupati, da je vsak dan, ki ga preživim, nekaj vreden, da lahko tudi taka, kot sem, še vedno nekaj dam, četudi samo nekaj besed, hčerki, možu, tebi.«

Sklonila se je k njej in jo nežno objela. »Rada te imam, Sandra, in pogrešala te bom, ti ne veš, kako te bom pogrešala.«

Nič več ni skrivala solz, pustila je, da so ji tekle po licih, kapljale na njeno posteljo.

»Polona, ne jokaj, saj vendar veš, da tega ne maram. Ti ne veš, kako sem ti hvaležna, da si uredila, da so me spustili domov. Sedaj se ne bojim umreti. Ko pogledam okoli sebe, vidim vse tisto, kar imam rada, vedno, vsak trenutek lahko pokličem moža, da mi pripelje hčerko. Gledam jo, ji govorim, ti ne veš, kako me posluša ...«

Po licu so ji začele teči solze. Skušala jih je skriti. »Ne morem si pomagati,« je zahlipala in poiskala robček. »Nekaj mi obljubi, Polona!«

»Vse, kar hočeš.«

»Pozabi, kakšno me vidiš sedaj, pozabi, Polona! Ohrani me v spominu tako, kot si me videla prvi dan, ko si stopila skozi vrata v mojo sobo.«

»Bom, bom, Sandra …«


Dva dni po zadnjem obisku je od svoje nadzorne sestre dobila sporočilo, da se je Sandra v miru poslovila od tega sveta, s svojo hčerko in možem ob postelji.

Njen zadnji pogled, preden je za vedno zaprla oči, je veljal soncu, ki je prav v tistem trenutku zahajalo in ki zanjo ne bo nikoli več vzšlo.

(1946 - 1997)

BERTA BOJETU (1946 - 1997)

Rodila se je v mariborski judovski družini (mama Bertai Oberčkal, r. Brezovšek, in oče Manuel Rafanello Bojetu (Boeta). Po dokončani srednji šoli v Mariboru je v Ljubljani študirala slavistiko na Pedagoški fakulteti v Ljubljani, nekaj let poučevala, kasneje je vpisala še igralstvo na Akademiji za gledališče, režijo, film in televizijo. Petnajst let je igrala v Lutkovnem gledališču Ljubljana ter bila ena izmed ustanoviteljic in igralk Koreodrame, kjer je bila 1984 premierno uprizorjena njena poetična drama Pogovor v hiši Karlstein. Štiri leta kasneje je igra z naslovom Besede iz hiše Karlstein izšla kot pesniška zbirka. Leta 1995 je napisala in uprizorila igro za otroke Gremo k babici – Osama, istega leta je v Novi reviji izšlo samostojno krajše prozno delo Šira, ki se tematsko navezuje na celoten avtoričin opus. Igrala je še v igri De Profundis ter filmih Prestop (1980), Ljubezen (1984), Ovni in mamuti (1985), Veter v mreži (1989) in Ko zaprem oči (1993).

Poezijo je od leta 1976 objavljala v Dialogih, Tribuni in Mentorju, kasneje še v Literaturi in Novi reviji. Sledili sta samostojni pesniški zbirki Žabon (1979) in Besede iz hiše Karlstein (1988). Zatem je izdala romana Filio ni doma (1990) in Ptičja hiša (1995), ki sta napisana v pesniško privzdignjeni in bogato simbolni govorici. Med letoma 1992 in 1993 je živela v Izraelu in dobila tudi izraelsko državljanstvo.

Poezija v obeh pesniških zbirkah je predvsem vezana na ljubezen in erotiko. Njeno umetniško ustvarjanje je vsebinsko, motivno-tematsko in stilno povezano, saj so v obeh pesniških zbirkah motivi, kot so ptice, hiša, spolnost, vojaki, deček, nasilje, oblast, ki jih uporabi tudi v romanih. V obe zvrsti z motivi izgnanstva, judovskimi religioznimi predmeti in prazniki vpleta judovsko tradicijo. Pesniška govorica iz zbirk Žabon in Besede iz hiše Karlstein je prenesena v obe prozni deli, v katerih se kaže jezikovna izdelanost in bogata simbolna govorica. Tudi problematika obeh romanov je podobna, saj so v ospredju ženske, problematika čustev, ljubezen, trpljenje in brezizhodnost.

Locutio 95 · 1. december 2016 · Letnik XIX · www.locutio.si · ISSN 1580-4151