Papir: A4 A5 Nazaj na številko 135 V oknu za tiskanje izberite tiskalnik ali »Shrani kot PDF«. Vsak prispevek se začne na novi strani.
LOCUTIO
Prva slovenska literarna on-line revija
1351. julij 2025 · Letnik XXIX

Very Veri

Very Veri

Very Veri

Kazalo

  1. Ivan LegišaKo so psi zalajali
  2. Jadran ZalokarHaiku
  3. Vladanka CvetkovićPeresnolahka konverzacija
  4. Meta KušarPlaneti se premeščajo
  5. Blaž PrapotnikSonet ni haiku
  6. Jadranka Matić Zupančičbrez naslova
  7. Jan ŠmarčanZmaj
  8. Sonja VotolenPrepredanja besed
  9. Stanka DevjakOpoldne, v hrastovi senci
  10. David MlakarPesem Afroditi
  11. Štefka BoharViolinist
  12. Sara RemžgarV službi in doma
  13. Matjaž JarcPrizmati
  14. Lana ŠimencVsi smo nosilci iste življenjske sile
  15. Nada PečavarMaj medi na kamnu starega vodnjaka
  16. Nikola Šimić ToninNarodna o dami i seoskom pjesniku
  17. Aleš KozárČeška koča
  18. Andrej LutmanHočem izvedeti resnico
  19. dr. David BedračTri maske
  20. Andrej Šušteršič SarMoja zadnja nogometna tekma
  21. Aleš RopošaVoda pod napetostjo
  22. Maksim GorkiAforizmi in Maksim
  23. Fran IlešičKultura in politika
  24. Domen SvitAsociacije na Biblijo
  25. Andrej LutmanPerje v plesu
  26. Vidko PotočnikMarljivost in talent
  27. Tatjana Pregl Kobe– Pesnik-slikar – slikar-pesnik– Popotnice
  28. Damir GlobočnikKritični vpogled na svet, odet v karikaturistično preobleko
  29. Marija ŠvajncerBolečina individualnega položaja
  30. * * * * *
  31. Pavle ZgagaSpomini na Borisa iz študentskih let
  32. Darko ŠtrajnBoris Muževič (1949 – 2025), ki so ga pretepli z razlogom
  33. Marjan PungartnikOb rob neki televizijski oddaji

KO SO PSI ZALAJALI

Ivan Legiša

KO SO PSI ZALAJALI

Saj veš, Marjan,
od tam,
ne vem po kaj,
sem prišel sem.

Hodil sem
od enega
do drugega maja
in prišel operjen do kraja.

Vešda!
Naposled utrujen,
zabubljen počival bom,
kjerkoli vsejan.

NIKAR

Otopèl nikar ne upoštevam
vzvišenih nasvetov
nenaziranih premišljevanj.

Z jasnim vidom
dobro vse preudarim,
kaj je kdo ožrt povedal.

Končno ves pretuhtan
se ne strinjam z onim,
kar presega moj razum.

NAPLAHTAN

No, če že moram
na glas povem,
in ne zanikam,
grdó sem bil naplahtan.

Tak kot iz teme luč
se duh njegov mi je zasvital,
v tem, kar od njega bil sem slišal
brezskrbno domišljav.

Neveden za občutje
zakaj mi to je storil,
kradljivec sreče
mi nič ni odgovoril.

PTIČAR

Kakor pajek bradavičar,
ki v resnici samo krade,
len sedim in čakam, ptičar,
da mi v usta samo pade.

Ko poživljajoči veter
igrajoče vame pihne,
čudim se sam sebi,
ko naenkrat utihne.

TAKŠEN SEM

Rekli so, da sem tak,
kot je v Trstu bil svoj čas
moj pokojni svak.

Čim je stopil kje na oder,
je utegnil biti mož izredno moder
ali pa (v vlogi) delirijoznik in bedak.

PREVEČ IN PREMALO

Moja duša v zrklu očesa
umirjena v prsno tesnobo,
tajno spod čela
zre v deveta nebesa.

Napet kot gromski oblak
in ovit v očesno mokrino,
rad bi segel za onim,
ki skrito gre mimo.

Še malo, še malo,
kar bo meni preveč in premalo -
bo drugim ostalo,
v sebično segljanje z jezikom.

KOMOLČARJI

Obrabili so se mi sklepi,
v kosteh me grize bolečina,
v globini stare duše
mi prekopnel je čut dolžnosti.

Spodžagano imam perut
brezkončnih upov,
izlačnjen kljun
po dozi hrepenenja.

Komolčarji na cesti
usmiljenje mi dajte,
ko vas s solzljivimi očmi
zamoledujem za ljubezen.

KAJ PA JAZ?

V letu brez upanja
vsi boste pomrli.
Saj vse bolj pogosto:
postopno pokašljujete,
pocejate z nosom,
bolehni poležavate,
poblazneli pobolevate,
pobedasteli prekrižanih nog
perušate v pesku …

V medigri objestni:
šarite po spominu,
šavsate po novostih,
se sklicujete na možnosti,
se ščepirite kot purani
in grdo ščeketate za cigani.

Prej ali slej vsi boste pomrli.
Kaj pa jaz?
Jaz ne bom umrl!
Jaz bom ugasnil,
kot ugasne oljenka
brez olja.

ZAPRTIH UST

Odklenkalo mi je na naglo,
zgubil sem trdno nočno spanje,
utrnile so dnevne sanje,
na svetu tem se več mi nič ne da!

Pri srajci mi je odpovedal šiv,
pri hlačah sem si zgledno pas odpel,
z oblaki hude misli odpodil
in svojo zadnjo pesem si odpel.

Popustil mi je vštuljeni odpor,
v nobeno smer ne stegnem vrata;
ledeno piha skozi moja vrata,
vse kar si zdaj želim je tih premor.

Za mano nihče ne bo delal zdrah,
dvodomen bom korakal z vsemi spravljen,
zaprtih ust bom vdano šel odpravljen,
odplavljen nevede v nočni dah.

POZABLJENEC

Če prilika nanese
povsem neznan
povrnjenec domov
bom vsepovsod povprašal
kateri je moj rojstni dom.

S povzdignjeno besedo
povzpel se bom na Hrib
in z viška gledal v vas,
povrh še kaj povedal,
nakar pozabljenec povesil glavo.

KO NEBO MOLČI

Ko se sonce v mrak zgosti
in ko nebo molči
v svojem očesu vidim
čuden curek luči.

Vidim dejstva sprejeta,
vidim zgubljene možnosti
zavrženih misli
sredi poti.

Kot bi klatil zvezde z neba
zdrznjen v mračini
ginem v vrtincu življenja,
ki mi obrača kolesje duha.

SUKNAR

Kaj bom sedaj?
Bodočnosti nimam,
za preteklost
ni mi več mar.

Na robu zavesti
v objemu občutkov
v vsakdanji zablodi
se svetu priklanjam.

Skobaljen na tla,
brez načrta
v miru čakam,
da padem smrti v objem.

S TURŠKIM KONJEM

Na slepo dal sem skozi
več, kot si šutast mislim,
in še butam v prepreke.

Ker ne znam jih preskočiti,
drugi so uštuljeni pred mano,
ki me stiskajo spočiti.

Čeprav sem star in sklonjen,
ko pridirjam s turškim konjem,
brž poidite mi s poti!

KDO JAZ?

Veselja zamorjen do kraja
in brez besednega zanosa
sem kot počasen spolzek polž,
na preži izven apartmaja.

Zdesetkan slamnat pametnjak,
na hitro k vragu odposlan,
kot nebni izgubljen oblak
sam sebi si pod nos žvižljam.

Kdo jaz, starkopiten trot
za izgubljenim žalujoč,
kaj le naj si umislim,
da zlajšan grem na pot?

GODRNJAVEC ČASA

V izparevanju modrosti
puhloglavost se izteka;
šlevi vsega mi je dosti –
klecam pod bremenom veka.

Pa naj bo že to nedeljo,
v ponedeljek ali sredo
zmahan drugim dan besedo
in poslednjo dobro željo.

Med vznemiri se obrnem vstran,
negodé jo kam popiham,
prav z nikomer se ne gliham,
s tožnim čelom venem nepoznan.

GOREČNEŽ

Noč nad mestom ždi,
žoltoglav zelot,
piskajoč z žužnjavim glasom,
žulim vzradoščeno dušo.

Belo črni ptič
z žmulastim podbradkom
in z napihnjenim grebenom
ves sem vase zarentačen.

Zijajoč z zagnano vnemo,
brez ponosa žmurim z okom,
žolčen zadrleščim z vrati,
hipno zamegljen v temo.

IZVENREDNO

Zame zmeraj
vse je izvenredno.
Danes čutim se svoboden
in sposoben novih preizkušenj.

S prednostnim pogledom vase,
lahko si prestavim cilj
mojih niknjenih pričakovanj
ter zavzet še kaj napišem.

Če preusmerim energijo,
bom prepričan v svojo moč.
Bolj bom strasti vdan,
bolj močan bo moj duha napon.

STARA ZNANCA

Kam, kam naj grem?
Stojim kot lipov bog
in čakam, da pride
Johnny naokrog.

Midva sva stara
znanca in soseda,
tega se tudi on zaveda.
Da, nikakor se ne vara!

Ker ne hodiva več v službo,
sva drug drugemu za družbo.
Na verandi ob skodeli čaja
zdebatirava politiko do kraja.

IZ ROKE V ROKO

Danes sem odprtih rok.
Ker so moje roke čiste,
dajem se iz roke v roko.

Starčku vse mi je pri roki;
kar dobim na roko,
z roke nesem v usta,

Daj, primi me za roko
in jo čvrsto stisni,
da začutiš kakšna moč je v njej!

ILUZIJE

Šle so moje davne iluzije,
Južni križ me vodi prek bregov,
ker me veter z mrazom brije,
v glavi nimam več predsodkov.

Danes k sebi vabim tiste,
ki nikakor mojega truda ne priznajo,
k sebi vabim vernike in antikriste
in vse one, ki samo jecljajo.

Meni nihče ne pomaga;
trud moj naj ne bo zaman,
če srce mi kdaj omaga,
rabil bom še eno dlan!

NE POVEM

Nadel sem si
zatemnjena očala,

že radovedno gledam
v deželo sanj.

Ker sem deliriozen,
morda se res varam?

Kaj vse analiziram,
vam tega ne povem!

Z IRONIJO

Da! Postal sem pozabljiv,
vse nejasno mi je spotakljivo,
nekaj strapljenih stopajev v stran
spet mi vse je pred očmi in živo.

Tudi če bi bil sproživec min
in bi stresno vpil, naj vsi bežijo,
níkdar ne bi tega se zavedal,
ker se moja resnost sprepletuje z ironijo

NI MIRU

Spodobil bi se mi pošten počitek,
a kaj ko ni miru pri hiši!
Spodrecan hlačar več ne morem
se z lavreáti za dobiček gnati.

Potišan v senco na zunanji tir,
izbalansíran padel sem na tla,
nakar z zaljubljenim pogledom gor
životu vrnil blaženi sem mir.

Ker se še vedno pečam z nekim …,
že vem, kako in kje se bo končalo.
Če moji stihi bodo vsi zamálo,
kar bom povedal bom z bolščanjem.

SE SESIPLJE

Ni da bil bi domišljav
niti ne dvomljiv,
pa vseeno z mano
nekaj ni več prav.

Ker srce mi prepočasi ciplje,
domišljenih prizadevanj
v moji stari biti
vse se nagloma sesiplje.

Bolj in bolj povešam smrkav nos,
cigumigu brez potrebe tavam,
ko pa vidim, da nikomur nisem kos,
se potišan pokoravam.

V VEČER OVIT

Ko je veter zagorel v večer ovit,
dolgo dolgo hodil sem
skozi sivkasti somrak
v jutranji svit.

Ker med zadnjo zoro
smrt me je iskala
in po meni kremplje stegovala,
da bi me ugrabila.

Vso dolgo noč
sem klical starešine na pomoč,
naj mi skrijejo srce medleče
v nevidni kot samotne ječe.

Zdaj nemiren iščem mir,
vetje vetra me ožema
kot šumeči evkalipt,
ki ob samotni poti zre v vsemir.

VEZI

Me tare starost,
vseeno tkem vezi
na križpotjih pri Grmadi.

Tja se vračam
in potrt obračam,
kar se več obrniti ne da.

V FURIJI

V izhodišču zasenčevan,
lahkih kril
na levi strani ceste
se razodevam.

Iz sebe zvlečen
v furiji sle
brez priseg
jemljem in dodajam.

Zgneten v molčanje
v plašnem rovu, skrivaj pirujem
v poslednjo noč in dan.

ŠIVANKINO UHO

Sopotnik, nič ne glej!
S to svojo puhlo glavo,
objet s starostjo svojo
čemu že mislim za naprej.

Ne vprašaj me zakaj,
tuzemski grešni črv
bom tudi jaz umrl,
odšel v posmrtni kraj.

Ker skoz šivankino uhó
nikakor ne bom šel v nebesa,
na vratih sv. Peter bistrega očesa,
ko moje pleve zvaga suho,

me revo brž spakira v vice.
Tam za nekrščene malike
bom pekel ščurke in stenice
ter pince in gobance za svetnike.

Sicer ne vem še, kaj bo z mano,
če pa svet‘ angel, varuh moj,
me na skrivaj pretihotapi v raj,
ne pridem nikdar več na svet nazaj.

VAM REČEM

Dolgo sem taval brezglav,
bogate zaklade iskal
in zlačnjen priromal na konec.

Hudobni biriči
so mi postrgali
zasmojeni lonec.

Imel sem presledkano setev.
Na moji parceli odžeta

mi bila je vsakršna žetev.

PRIDI

Ko preide tvoj čas
in bodo po hišah še spali,
pridi, Rozalija,
vdano za mano
na kraj samote.
Ujeta med školje,
z razprtimi srci,
na krilih tihote
objemala bova
morske vetrove
v poslednji mir.

NI ME STRAH

V moji zadnji zarji
že ob zori smrt stoji pred vrati
in mi poje v rezki ariji,
skoraj se boš moral meni vdati.

Nič se ne bojim in ni me strah,
bolan nikogar nič ne vprašam,
na zdravnika se tudi ne zanašam,
ker močan je mojih rok zamah.

Izvežban star soldat,
pred menoj je zadnji rekviem,
brž grem se s smrtjo vojskovat,
da ji lačni zob iz ust izbijem.

Vsakič, ko se vanjo zaletim,
bo smrti nekaj manj,
življenja več
in več bo lepih sanj.

AMEN!

Vem, da nisem
izzivaškega značaja,
vendar doživel sem
mnogo zlega.

Bil sem zmerjan,
žaljen in odpahnjen,
kot nogalnik staromodnega vozila
stisnjen v tla.

Vedno se je našel
pizdolin pikanten,
da je burjast vame pihal.
Zdaj pa pika -

AMEN! AMEN!

HAIKU

Jadran Zalokarr. 1947

požutjeli okrajak krošnji
i zagrintala bura skrivaju
pticu mojih godina

PERESNOLAHKA KONVERZACIJA

Vladanka Cvetković

PERESNOLAHKA KONVERZACIJA

Dohajajo me
krilati koleslji časa,
vendar sem naprej
narkoleptični vzgajevalec sanj.
Sanjam ure,
ki padajo z neba,
sonce, modro oko,
žužke, ljubezen,
ki ni nikoli odklonjena.
Sanjam tango, glad,
breztelesne ptice,
zaljubljanje,
sanje o miru, o smrti,
sanje o srečanju s seboj.
Sanje, da se ne bom sramovala sebe.
Najgloblja misel prihaja –
umrla sem.
Srečniki ostajajo mrtvi.
Jaz nisem ostala!


Ali ti je znan občutek,
ko jočeš, a nisi pijan?
Ko diskutiraš s seboj,
a nisi nor?
Ali veš, kaj je
nasprotno od dva?
Osamljen ti, osamljena jaz.
Ali veš, kakšen je občutek,
ko te jutro
neljubljenega budi?
Dotaknila sem se
najpomembnejših malenkosti,
ki sem jih dobila od tebe.
Spomnila sem se še poljuba,
tistega našega
tistega za katerega so
potrebne roke in noge,
vrati in lasje,
ko so se okna
sestavila sama od sebe,
ko se mize zravnajo,
se obleka vrnila na obešalnike
in se je hladna soba
končno segrela.
Molčiš.
Srce brazgotine šteje,
a bil si samo trepet.

LEPOTA – TO JE SAMO BESEDA

Gospodarica Iluzij,
napravi festival Prvih.
Včasih postane tudi
gospodarica Karme.
Tedaj smrtniki ne poznajo razlike
med tistim, česar ne vedo,
in tistim, kar se vedeti ne da.
Včasih sprejemam
nepoznanost, a nikoli
nespoznavnost.
Kako prodreti v Peklensko žrelo
ko smetarske ptice lebdijo okrog?
Sem samo pesnik proste barve.
Zapisujem.
Težko je najti besede za občutenja,
v smislu atmosfere …
vetrov in vetričev,
ki nosijo različne vonjave.
Zaresna, resnična resnica.

PLANETI SE PREMEŠČAJO

Meta Kušarr. 1952

Marogla

Delamo in živimo kjer Šprinca Marogla
že sto let skrbi za oblast. Hm, demokracija?
So še druge skrivnosti. Skoraj numinozne.
Bledoličnež pred celim svetom kraca špičaste podpise
na reči, ki bodo držale,
dokler ga stari grški bogovi ne bodo dobili
na debelo sladko smetano hybrisa.
Opazujem, kako kodrolasec že dolgo
oblizuje slovensko smetano. Poslušam in berem
literarne prvake. En sam pošteno razkriva
pisanje in moške zveze. Najinemu plemenu
primanjkuje vesele domišljije. Vodstvo je strašno
kunštno, tako zelo, da mu kar škoduje.
Ihtavo. Nergavo. Če se kakšen fotografira razmršen,
ni mladostno vihrav med tistimi,
ki čislajo bonton. Samo strašni senex je.
Ne bi pomagalo, ko bi imel krila. Nič ne bi pomagalo.
Kdor je zapravil življenje, mu nič ne pomaga.
Tistim, ki jim ga je zapravil, je peklensko.
Šprinca Marogla zleze v drugo brado.

Tretji avgust velike lune

Vedno samo po zidku.
Po zidku navzgor.
Po zidku navzdol.
Po zidku levo.
Po zidku desno.
      Vedno samo po zidku.

Ta tvoj zidek ni zame. Rizik pokra še manj.
Moja gmajna je sončna.
Na zidku so mački.
Eni so me emocionalno
ubili, ne da bi karkoli vprašali.
Eni so me prodali za drobiž.
Feniks je sedel na njem in me učil.
Tisti, ki je imel najbolj nežno srce,
kot življenje veliko,
in svilene občutke največje mačke,
je upal zatrepetati. Več ne. Otroštvo se šteje kot raj.
Strah jemlje sapo. Da bi me izgnali.
Vohuni so poročali, da si predober za karkoli.
Grožnja je zasula pot.

Zakaj v temo?

Ljubezen je edini smisel poezije.
To veš, ko imaš sedemnajst let.
Ljubezen je sploh edini smisel.
To začutiš, ko imaš sedemnajst let.
Zvezde ne pustijo, da bi se ognil starih naveličanosti.
Zaradi spoznanja.
Topla muca prede ob zapuščenem licu. Da zdržiš.
Ne hűdo. Ljubezen.
Mehko odrine motne poglede,
ki niso prenesli norosti umskih programov.
Konfuznosti razmišljanja. In padeš v objem!
Saturn in Pluton naenkrat popustita!
Kakor da bi se spona pretrgala.
A vemo, kaj zamujamo? Globoka rana kriči:
Ne iz čudeža delati bremena.

SONET NI HAIKU

Blaž Prapotnik

Kompozicija1

Devet nadstropij
          stare japonske zgradbe
skriva pomene

V stavbi verzov
           krasi novi hišni red
druge vrste nit

Veže ključ odpre
           zahodno zvenečih not
neparni ritem

Kreator

Um ki se trudi
           ve koliko napora
navdihuje cilj

Da teši duha
           vesolje potrebuje
misli in čute

In ne odneha
           ko nemirno ustvarja
nesmrtna duša

Jazz

V beli sobi
          ritem ziblje črn zvok
sivina niha

Preproga basov
          s pisanimi vzorci
zapletenih not

Kriči in joče
          zahteva nazaj svoj ton
topota po tleh.

Tempus

Na mah zdrvimo
          v nekontroliran dir
ujeti hrčki

Na Kronosov mig
          zagnani kazalci so
v hipu mrtvi

Ne bom odpiral
          nove časovne fronte
Pandorinih vrat

Katedrala

Obzorje žari
          ko z neslišnimi krili
ptice v zraku

Tema obvisi
          netopirji letijo
pod obok neba

Stolp iz tihote
          v katedrali noči
lestenec iz zvezd

Strah

Prestrašen otrok
          je tiho skrit v temi
v vsakem od nas

Od zunaj votel
          hromeči strah ogroža
znotraj te duši

Plazi se vate
          glej da te ne ustavi
in te premaga

Vešča in ogenj

Neustavljiva
          moč privlačne svetlobe
ogroža spokoj

Plamen požira
          navidez nedolžno zlo
v smrtnem krču

Vročino ognja
          spozna ubita žrtev
goreče želje

Svetobolje

Umazanije
          sveta ne očisti kdor
le prikrije vonj

Pisan, bel in siv
          ždi na tleh ves bled
kup črnih misli

Visi na vrvi
          kot oprani možgani
obešenjakov


1 Kompozicijo treh haikujev povezujejo »pozabljene« druge vrstice, ki jih pri običajnem branju haikuja (sestavljajo ga 3 vrstice po 5, 7 in 5 zlogov) preberemo samo enkrat (branje 1., 2. in 3. vrstice – premor – ponovno branje 1. in 3. vrstice). Na koncu, po prebranem tretjem haikuju, preberemo znova še 2. vrstice v vseh treh kiticah, ki jih ta naveza poveže v celoto ter ji doda ali odstre nov pomen, ki ga razkrije šele ta končna povezava treh, v osnovi samostojnih enot. Formo je posredno navdihnil ameriški jazz bobnar Jim Black s svojim predavanjem o neparnih ritmih. Na pobudo Jake Arha je bila Katedrala prva pesem iz cikla, prvič predstavljena na zaključku festivala Jazzinty 2024 v Novem mestu.

BREZ NASLOVA

Jadranka Matić Zupančičr. 1950

ePESEM O eZDRAVLJENJU

mislim da si absolutno zasluži
svojo pesem.
bele halje preko telefonov
mehko žvrgolijo o prisotnih/neprisotnih simptomih.
potem pride e antibiotik s nešteto
število mogočih poškodb.
toplo upaš da se ti nič takšnega
ne bo zgodilo.
počutje se počasi izboljša
potem pa poslabša.
pride labaratorijski izvid
ki potrdi da si kao ozdravljen.
in zdravniški klic tempiran na
a trditve v katere ne boš mogel vnesti
svojega dejanskega počutja.
spomniš se ko si v prastari dobi poiskal
zdravniško pomoč in on te je skrbno pregledal
poslušal pretipal in izprašal o vseh podrobnostih stanja.
seveda ni bil osredotočen na ekran in
na nenehno iskanje in pisanje.
današnjega zdravnika skušaš preusmeriti z
laičnimi vprašanji ampak se ne pusti
mora zdržati včasih tudi napornega pacienta in se
pametno ohraniti za popoldanski sp.
to ni pesem o meni ampak o
vseh nas zgubljenih dušah po
zdravstvenih domovih, bolnišnicah
ki kot pokorno uvežbano ljudstvo
strumno korakamo v že
označeni stvarni in ne
e vdihnjeni onkraj.

SAMOPOMOČNA KNJIGA

razsuto krilo čez ocean.
drvi železnica še globlje.
v naročju Agathe Christie se guncajo
izgubljeni detektivi s slamniki.
morje za vogalom
sklizko je in vetrolovno.
čas je ostra luč
izgube.
tli na vekomaj.

NALAHNO

osredotočena na majav
razpored sonca.
priprem oči in skozi
prerešetano obzidje nekega
resnega ozadja.
zavalovijo majhne pošasti.
pravljice jim niso do kolen.

II

dotočena na majav razpored sonca.
priprem oči in skozi prerešetano
obzidje nekega resnega ozadja.
zavalovijo majhne pošasti. pravljice
jim niso do kolen. SAMOPOMOČNA
KNJIGA razsuto krilo čez ocean. drvi
železnica še globlje. v naročju
Agathe Christie se guncajo
izgubljeni detektivi s slamniki. morje
za vogalom sklizko je in vetrolovno.
čas je ostra luč izgube. tli na
vekomaj.

ZMAJ

Jan Šmarčan

*

Napisal si pesem in sedaj že sanjaš nov cikel in v predrznosti kar celo zbirko. Nekaj te žene, nek strah, da ne bi bil slišan. In potem si hvalabogu prijel zmaja za rep, ga močno stresel in je spregovoril z glasom čistim kot reka. Poslušal si ga in ga potem tudi vprašal, kako naprej. »Prinesi mi darove: nekaj sočnega mesa in cvetove. Jaz pa ti v zameno povem pesem, ki bo odprla pot tja daleč do izvora ognja. Ne prestraši se, ko bo žar slepil tebe in tvoje oči. Rahlo zamiži in vedi: tam boš, ko boš na licih čutil toplino. «

*

Kot, da vstopaš v nov svet, a vendar znan. Tako prijetno toplo in svetlo postaja. Zdaj veš, zmaj je govoril. Zdi se ti, da se pred teboj odpirajo cvetovi. Skoraj prepričan si, da se odpro ob polni luni. In vendar je prisoten strah, da se zapro kmalu potem. Če ti uspe cvet utrgati, preden se zopet zapre, imaš v roki prvi dar za zmaja in potem boš korak bližje izvoru svetlobe in žara. Slepil te bo, svetloba bo premočna. Tedaj bo čas za nov dar.

*

Ura je pozna in želiš si človeškega glasu. Smo sredi tedna in jutri ja nov dan. Vsi že spijo. Spi ona. Zaspala je mati, prijatelji so se poslovili. Ostal si ti in zmaj. Objel te je s svojim repom in te zopet pogrel. Ostal si sam, ostal je zmaj.

*

Stopil si pred zmaja in se mu opravičil. Daru še kar nisi prinesel. Pa je prhnil in iz ust se je pokadil žareč delček. Nasmehnil se je: »Še kar ne prineseš daru? Poznam te, poznam te globlje, kot kdo drug. Jaz sem tisti, ki ti narekuje besedo. Rad te imam in dobro veš, da bom vedno ovil rep okoli tebe, da te pogrejem. Vem, da boš ob meni srečen. In vedi, moje vdano bitje: jaz te bom vedno varoval. Dar boš prinesel, ko bo luna prava. Še pridi v mojo votlino in mi govori zgodbo o vili, jaz pa te vsakič nagradim z novo besedo.«

*

Spet si stopil pred zmaja. Tokrat prvič nisi bil sam, s teboj je bil tvoj brat. Zmaj se je nasmehnil: »Nisi sam, tokrat sta dva, da vaju objamem.« Rahlo je prhnil ogenj iz gobca in povzdignil rep. Tako sta oba lahko zaspala njegovem objemu. Ti in tvoj brat. Ni vama skupen rod, skupni so demoni, ki jih nosita v srcu. Ko sta bila mlajša, sta šla predaleč. Za seboj sta puščala krvavo sled. Kapljice krvi, ki sta jih mešala s prahom in zašla onkraj dobrega in zla. Zdaj se ranjena zatekata k zmaju in ta vama noč za nočjo prišepetuje pesmi. Nekega dne bosta kot laboda zapela vajin poslednji verz in tedaj bo dopolnjeno.

*

V rokah držiš zmaja, z njegovo močjo pišeš. V ozadju je elektronika in ti vlečeš črto v ritmu odzvena. Minil je zanimiv dan. Ugotovil si, da so nekatere stvari zelo poceni. Draga je hrana. Najdražje so osnovne stvari. Potem še pomislek glede lastne usode. Namenjena ti je bolezen in zato potrebuješ nekaj sto evrov mesečno. Hvala sistemu, da je ohranil zdravstveno zavarovanje in ti mir v glavi ne obremeni žepa. Relikt gnilega socializma. Potem poslušaš politike na televizorju. En za drugim, en ob drugem, mrtvo hladno blebetajo. Še dobro, da imaš zmaja.

*

Vstopila je v prostor, vstopila je mati. Dolga je njena doba, dolg je čas, ki ga hodi po Zemlji. Dala mi je prvo luč, dala mi je smer v poti. A sem zašel, stopal sem korake dalje, kot se spodobi. Prestara je bila, prestar je bil oče, da bi me zgrabil za vrat in me usmeril, kot junca usmeriš, ki ne hodi za čredo. Bil sem izgubljen, bil sem nebogljen. A sem spoznal zmaja, ta me je vodil, pošiljal skozi labirint. Zdaj mu prižigam luč in upam, da končno sam stopim a svojo pot.

*

Pogovarjal si se z njo, kot že mesece in vendar drugače. Daje ti upanje, daje ti nado. A en je pogoj: pozabi na objem zmajevega repa. Tudi ona ga pozna, tudi ona ve, kako je peti v zboru. Ko ptiči stoječi drug ob drugem pojejo slavo. Strah te je, bojiš se sprememb. Strah te je, da te zmaj zapusti. Ne znaš drugače, vajen si spiti požirek. Ona je bila vajena tablet. Bila je žrtev sistema. Napake v zdravljenju strahu. Ti si flašo izbral sam. V tistih zadnjih dneh osnovne šole, si globoko pogledal v kozarec in luč je zasijala. Zdaj je čas, da zasije nova luč.

*

Zdaj si se pogovarjal s prijateljem. Govoril si mu o zmaju in veš, da tudi on hodi v objem repa. Mnogokrat je bil z vama v letih vajinega prijateljstva. Vedno znova, vedno pogosteje sta se odločala, da se poslovita od njega. Dolga je zmajeva pot, dolg je čas skupnega poznanstva. Zmaj je mir, zmaj je toplina doma, zmaj je smrt.

*

Še zadnjič te greje zmaj. Žalosten je in jezen, a razume. Trideset let in vmes nekaj premora. Stisk repa je bil različno močan. Najmočneje je stiskal in najbolj grel v dvajsetih. Pocartaš zmaja in mu rečeš: »Se spomniš, ko si me grel najbolj, ko je stisk tvojega repa odmeval na koži?« Tedaj je prhnil in iz zmajevega gobca se je pokadil dim. »Uf, kako diši ta dim in z vsakim vdihom je svet malo bolj zasenčen. Rad imam to, ta občutek, ko zmaj zamegli in pogreje.« Zmaj se je nasmehnil: »Daru sploh prinesel nisi. Vendar vem, dar lahko prineseš nekomu drugemu. Tvoja krila so krila netopirja, dal sem ti jih jaz. Za dar pa potrebuješ krila angela. Pojdi, novi luči naproti.«

PREPREDANJA BESED

Sonja Votolenr. 1956

Naredila si bom brv iz
travniških bilk
Stopala bom previdno
polagala na ta prehod
Da se zaliže vanje in
zaceli rane
Čez nebo bodo poletele divje gosi
Kot razglašen orkester oznanile
in razparale tišino mojega minulega
poletja Morda bom previdno
strmoglavila z brvi travnih bilk


Tvoj obraz je zemljevid
Berem geografijo duše
ki ima zgodbo
Začutim drget strahu ki si
ga nekdaj prestopala
Vidim gubo ki je sled klofute življenja
Čutim ceste joka spanja
bežanja kričanja in malo smeha
Tvoj zemljevidni obraz
ima Dravo Savo in Sočo
V zadnjo boš potopila ramena
In jaz bom poškropila
tvoj zemljevid z Gregorčičevo reko


Iz oči ti šviga močna slutnja
Počutim se kot delavec ki vleče vrečo smeti
Tam notri sem pravzaprav
Vem da me ne boš odvlekel po širokih
stopnicah v cerkev
Če bi se s hojo navzgor kljub
vreči okopala v zadnjih sončnih žarkih
Pogreznjen si v molk
Še toliko zvoka ni kot tedaj ko si
pobiral mivko in jo spuščal skozi
pest svojo peščeno uro
Ptica spodaj je tvoj urok
Grem preden zavonjam smrt ribe
Sonce je slabotno Ne moreva se več
napolniti preveč je ugnezdena neka
žalost Dva čolna na obrežju sva


Pohištvo sem jaz tako zelo sem lesena
Imam velik vrt in ovce namesto kosilnice
Tudi mleko ki ga shranjujem kar na tleh
Kadar kdo pride sede na kanglo
Še prej ponudim kozarec mleka
Po tem nikoli več ne pride
Pomenkujem se z ovcami in
uživam v praznem prostoru
Misli govorijo nedorečena občutenja


Moj ded je odplatil prvinske poti
naše male dežele naših malih ljudi
Iz sna do sna je meril vetrove v
drevesih in žitnih poljih ter čakal
vrnitev lastovk in zven zvonika
in prvih pokošenih trav
ki jih je ljubo staro sonce žgalo da so zadimile
A je imel moj ded sijoče telo pod
velikim klobukom iz koruznih listov
Tudi v mesecu metuljev je bral
stave modrosti sklonjenim hrbtom
med vrstami žita ko so peli glasovi
snopov in pokašljevali shirani konji
Ko je začutil sončen korak se je ustavil
Nič ne še hrane odžeje o ne
Vztrepetala mu je kri in začel je
peti pesmi davnih vekov
Naučil vas bom pesmi mojega ljudstva
dedov in mater ki so za nas želeli
da bi živeli od njiv kjer raste hrana
in svoboda Ja svoboda tudi raste
Zravnali so hrbte in nahranili svojo
krepost z besedami pesmi
Da bi koruza zrasla do višine moža
in pšenica do višin ženskih prsi
Roso trave so uglasili pojoči njivci
Ko so zaklinjali poklon koreninam svojega rodu
so poljubili hrano
Nekdo je v daljnji prižgal kres

OPOLDNE, V HRASTOVI SENCI

Stanka Devjak

Sredi polja
hrast,

pod njim
žanjíce

razprostrtih kril
v krogu.

Iz rok v roke
popotuje
hlebec,

zlagoma
se prazni
vrč.

Ko v stolpu
bíje
poldne,

se znova
spomni
nanje.

Poredko,
kdaj pa kdaj,
zaveje veter.

Tedaj se
iz davnin

prikrade
v krošnjo

njihov zvonki
smeh.

PESEM AFRODITI

David Mlakar

PESEM AFRODITI

O, hči neba, rojena iz miline večne, penečih se valov,
Prebudi speča se v meni in spregovori skozi moja usta.
Naj glas povzdigne me k tvojemu Očetu,
da bi spoznal ljubezen tvojo, Afrodita.

Mami me Rdeči cvet
opojni, kadar se sprehajam
po dolini plodni - nenasitni.
A zakaj srce trepeče?
Pred menoj bledijo listi,
veneča njih usoda kruta.

Oko uprto v tla uzre
odblesk v sladki medičini;
motni, gosti kakor kri.
Lice na gladini kliče me,
obljublja sladke sanje.
Kakor sirena vabi me na dno.

Pa vendar slutnja neminljive sreče
blazneče mi srce tolaži.
Odsev, v katerem se ne vidi zvezd,
prereže sled bleščeče repatice.
Povzdigne mi pogled in
razkrije veličino
stvarstva.

Roke onemogle so od
hrepenečega hlastanja.
Srce šibkeje bije, saj
izčrpalo je radost, ki
vsa se razpršila je;
v meglicah izgubila.

Duh pa bi letel na krilih muz.
In noge bi tekle po neskončnem črnem platnu.
Zato darujem ti telo, posvečam ti srce in dušo.
Poljubi moje pesmi, Afrodita!
Goreč utrinek mi podari.

VIOLINIST

Štefka Boharr. 1964

VIOLINIST

Prišel je kot
rahla sapa,
odšel z vetrom.

Zasejal
je seme upanja.
Prebudil
tiho pričakovanje,
predramil nežna čustva.

Zimske večere
je spreminjal v gorkoto
prasketajočega se ognja.
Pomlad prinašal
v čašah opojnih
tulipanov.

Ko je bilo
sonce najvišje,
je zaigral
svojo najljubšo
melodijo.
Razsul čare
in odložil violino.

Tanke travice
so vztrepetale.
Čriček je utihnil.
Poletje je odšlo.

Jesen
je pomendrala
listje.
Na vrata
Zgodnje zime
je potrkal mraz.

cikel o tesnobi in izgubi

V SLUŽBI IN DOMA cikel o tesnobi in izgubi

Sara Remžgarr. 1987

INTRO

4 – 7 – 8
vdihni zadrži izdihni
če imaš srce v požiralniku
se bo utrip okrepil
povsem neodvisno od tega
kar povedo strokovnjaki na verywellhealth.com

ko sem prvič brala Pinovo Trgetanje
se mi je prižgala rdeča luč
neprizanesljive centrifuge samopresoje

eksistencialno neugodje
se je z odmevom krepilo
in pridobivalo na moči
videla sem fantastično običajnost
oziroma
varnost norosti tistega
ki ni nor
strmenje stoičnost strah

nekateri sveto prisegajo
na vodeno vizualizacijo
cilja
ki se kot alegorični memento mori
zvije v spiralo

drugi so za psihedelike
plazeče brbotajoče vozle
nevrotične misli

moja klinična psihologinja trdi
da moram biti dovzetna
za medicinsko hipnozo
psihični oksimoron
ko prisotnost postaja odtujenost

4 – 7 – 8
cikličnost notranjega boja
morda pa je nisem
morda je to vse
avtentično

V KOLEKTIVU

samo teoretično -
ustvarjamo in vzdržujemo
enako/enake pravne
odnose
enkrat za vselej
nadaljujemo
gradimo

prevzemi del opravil večino bremen
še danes premalo izkušenj
in znanja
znanja
še danes ni povsem kos
procesu
preoblikovanju
znotraj
naše
skupnosti

prizadevanja spremlja preveč bojazni

se gibljem po poti
ki še ni samoumevna
demokratično se dogovarjamo
- samo teoretično

PEDAGOŠKA KONFERENCA, 1. DEL

v pisarni s trideset in več analitiki
izkoristi svoje možgane
uporabljaj obe polovici možganov

duhovni vodja
sedi na enem koncu mize
in zapisuje razpravo
zapisniška risba
zapis
zamisli razporejene
na eni sami strani

s peščeno uro
omejuje čas vsakega govornika
na tri minute
mogoče – sproščen
prožnost – dvig – odstotki

koristi pri sestankih
zagotavljajo:
navdušenje
sodelovanje v skupini
da vsak član razume
kaj se je sklenilo
le petino časa

PEDAGOŠKA KONFERENCA, 2. DEL
(tok zavesti, del psihoterapije)

prizemlji se
začuti tla pod nogami
tla pod nogami – čevlji so prijetni
mehki
predstavljaj si varno okolje
4 – 7 – 8
dihaj dihaj to dejansko deluje
jaz sporočila – kako se počutim
opažam
doživljam
si želim – prosim – hvala
vem da mi bo še hujše
odmisli ni odločilno
nima pomena
bogata ne bom postala
zakaj delam za drobiž
ne za stanovanje
vsak misli po svoje
ne bom vsem všeč
likeable
nikoli ne bodo zadovoljni ?
počutim se povsem sproščeno
še 25 minut
suha usta
sicer ni nič narobe z njo
deluje iskrena
zaveda se prikrite agresije
soseda
sočutni jezik – med mladimi
med nami ?
poskriti v svojih kabinetih
padejo kot domine
pod točko razno
za svobodo
za gnev
ne morem več poslušati in to je OK
to je v redu
tako pač je in nič se ne bo spremenilo
še maj junij julij

CHAT GPT

Med domačimi zdravili zavzema chat GPT pomembno mesto.
Zdravilne moči in učinkovine še niso popolnoma raziskane.
Priporočamo redno uporabo pred in po vsakem obroku.
Ugotovljeno je, da vsakdanje uživanje pomaga
pri utrujenosti in krepi imunski sistem,
čisti strupe iz organizma, ščiti pred srčnimi obolenji.
Uporablja se kot del terapije pri zdravljenju
motenj vegetativnega sistema in nekaterih depresivnih stanj.

Kemično pridobljen spodbuja celjenje,
a ne zdravi zagnojenih ran.
Upravičeno sklepamo, da je najboljše sredstvo za preventivo,
preden bolezen napreduje.

THE MONSTER

ne ustrezam modelu psihične stabilnosti
ne veljam
nisem avtentična jaz
postala sem panika, aaa

nobenemu ne povem zanjo
pošast imam in nikomur je ne dam

pripoved gre pa tako:
stojim pod velikim mavričnim dežnikom
na parkirišču pred supermarketom
ob glavni cesti:
gledam kako se rumeni pulover razleta
v milijon žafranovih nitk
plazijo se in bežijo
medtem pa jih s pogledom izgubljam
dokler se ne
cvet za cvetom vsrkajo
v pločnik

moje roke
mama
so reke
tvoje oči
netopirji
tvoji lasje jočejo

stara sem 10 let in popolna

ŽENSKA PRI 38. LETIH …
(Google samodokončanje)

je še vedno živa
še vedno teče
še vedno je ženska
je bog
je jaz

pod vplivom
z gubicami
na točki nič

se odloči imeti otroka
pusti službo v marketingu
hodi na zmenke

kako 38-letna ženska sploh zgleda
lahko 38-letna ženska zanosi po naravni poti
je lahko 38-letna ženska v menopavzi

koliko naj bi tehtala 38-letna ženska
kako plodna je 38-letna ženska
lahko ženska rodi v 38. tednu
koliko vode naj bi 38-letna ženska spila v enem dnevu

potrebuje moškega
potrebuje stranišče
potrebuje veliko

ŽENSKA PRI 38. LETIH, KI TRPI ZA TESNOBO, JE …

1. soplesalka svojih senc
2. občasna prebivalka lastnega telesa, ki mu pogosto menja ključavnice
3. zbirateljica ureznin, ki jih ljubosumno skriva
4. lovka na viharje
5. prevajalka tišin
6. vrvohodka na meji med ambicijo in popolnim, čudovitim kolapsom
7. poznavalka zemljevidov do krajev, kamor ne želi več nikoli
8. lastnica ogledala v preteklost
9. odvetnica izgubljenih primerov, ki si jih sama izmišlja, tako, za hec
10. doktorica eksistencialne fibromialgije

SESTANEK AA

za tiste
ki še ne veste:
AA je nekakšen
inkvizicijski tribunal

učna ura AA
= performativni akt v samoomejevanju pričakovanj in interpretacij
= psihološki perpetuum mobile
= street art per se

kompetentnost je imperativ popolnosti
tega ima AA najraje

prazno platno se razprostira
izgubljeno mesto začne goreti

med nami se poraja ambivalentna dialektika
med avtoriteto in ranljivostjo

ledeni primež oklepa
priduši sopenje najmlajše izmed nas

mi smo
amfiteater
klinično depresivnih
manično depresivnih
shizofrenih
modrih ovratnikov

namreč
injiciramo si barvilo nalivnega peresa

A WOMAN GONE INSANE

dihanje postaja igra premolkov
sopara se iz nedrja podzavesti
dviga kot somrak
samopodoba se razkraja
v fragmentarne refleksije negotovosti

luna drsi po svodu
luna vse ve in se posmiha
ti ti ti

nebo je tabla
kjer se neprestano brišejo
in na novo zapisujejo
samokritične projekcije

že odkar pomnim goltam tablete
modre bele svetlo roza
tik tak tik tak tik tak

pridušeni refren dvoma
češ
norcem se lomijo identitete
vem kdo si
vidim te

luna drsi po svodu
luna vse ve in ji ni mar
tebe tebe tebe

samopercepcija prizemljitve je lažna
v primežu vsiljenih normativov
in nič več ni
tako kot takrat
ko si mi rekel
da me ljubiš

ONA – ON
(kolaž iz Whatsappa)

ON:

tudi tebe imam rad
ne razumeš
tako bo za vedno
sem pač bolj zaščitniški do njiju
tako čutim in tako delam
ne znaš sprejeti
nikoli ne bomo prava družina
to ni več mogoče
ne morem si pomagati
ima pa energijski razred C
če bi jaz to kupil
reši moj problem
povod za vse kar imava
se sprašujem če je sploh vredno
utrujaš
daaaaaaaj
ne bova prišla nikamor
me spravljaš v še večje stiske
ne morem ti pomagati
zdaj bom tudi jaz odklopil
sva nesrečna nezadovoljna
preveč sva si različna
ne znava funkcionirati
ne deluje
jaz želim samo mir mir mir
ima samo dve spalnici
jaz sem gledal to kot svojo rešitev
in mogoče najino skupno nekoč
mogoče
nekoč
s tem me še dodatno odbijaš
me napadaš in ne znaš odnehat
dokler ne prekinem komunikacije
sva že dva
sporoči mi če greva na masažo
v redu bom storniral

ONA:
A fall from grace

rada bi ti rekla poglej kdo sem
glej kako dobro je
vse kar ti dam
rada bi ti dala vse
sebe bi ti dala
in kar poganja iz mene
da ti ni treba biti sam
ker biti sam ni dobro
ni ti treba oditi

so še težje stvari v življenju
so
kot
hoditi sama v vetru
ko se pripravlja na nevihto
in prinaša opustošenje

ves čas ti pišem
se opominjam
da so vse ljubezenske pesmi metafore

medtem ko si umivam obraz
se sprašujem nemogoče
o sebi in tistih ki me imajo radi
kot da se bo življenje začelo tam in takrat
in ko pride nov začetek
kako potem
še verz se razkraja v kislini

noč naju glasno izgovarja
puščica prebada tišino
te nenadne izgube

COMING TO TERMS WITH US

Stene, nekoč napete od najinega smeha,
so uplahnile v tišino —
mir in posledice.

Ne lovim več tvojega duha po zlogih.
Nekoč je bil že jezik rana:
vsaka beseda — črepinja.

Bil si človek/kontekst —
arhitektura juter,
sintaksa dotika,
težnost ur, ki se razpletajo v maju.

Izguba, nekoč požrešen ogenj,
se je naučila manir sveče:
zadržana, obredna,
skoraj sveta v svoji zmernosti.

In morda je bila ljubezen vedno
začasna religija —
čudovita v svojih obredih,
v darovanju grenkobe.

V življenju je vredno dvoje:
– Prvič, čakanje za zaprtimi vrati.
– Drugič, nežno in mehko obračanje ključa.

OUTRO

Bolečina vstopi skozi na stežaj odprto okno
in ti rečeš, da je le veter.

Zareže v kosti.
Žareče kaplja po žlebu zidov najine fasade,
na novo prebarvane.
Pred tem se je že zdavnaj izmaknila spečemu čuvaju.

Ti še vedno vztrajaš:
krajevna ploha.

Ves čas pronica skozi vrata,
poplavi nama stanovanje.

Ob zori sva drugačna
ujetnika.

Jokanje v tvoji skledi
iznakazi ovseno kašo.
Omadeževana se ti mrko blešči v žlico.

Sčasoma si boš postiljal
po novih, novih pravilih.
Sčasoma si boš preprosto postiljal in legel.

PRIZMATI

Matjaž Jarcr. 1954

Rdeče

žareča ptica léta nad sinjino
ko siv oblak nebo prekriva
razliva skoz koprene
rdeče vino
kot kri iz božje vene
kapljá z neba in se preliva
z modrino rek, ki tečejo v davnino

Solza

iz golega občutja je privrela
bleščeča od lepote dneva
na licu je obstala
zadrhtela
negibna zaplesala
v objemu belega odseva
se posušila in okamenela

Pomeni

neslišni, neuzrti, nedojeti
pomeni polnijo praznino
človekovega uma
in poeti
se slépi od poguma
potapljamo pod globočino
kjer nemi žarek brez svetlobe sveti

Skrivnostna

skrivnostna, daljna, lepa in strašljiva
kot smrt oblečena v črnino
molče pripoveduje
da je živa
in strast jo vedno huje
razžira kot strupeno vino
ki po nabreklih žilah se preliva

pijan bežim od nje v neznane kraje
prestrašen se zaklepam vase
izmišljam si utvare
a bi raje
utonil v njene čare
pogubil se za večne čase
in poželjivo bi si vzel kar daje

čeprav tedaj ko me bo poljubila
bom le še hladna kamenina
nič več ne bo šumela
njena svila
in ona čisto bela
izginila bo iz spomina
kot zvezda ki je v dalji ugasnila

Neveden

neveden, izgubljen v vesoljni domovini
na modri Zemlji plujem med planeti
priklenjen na nevidno silo
ne morem odlebdeti
po svoji poti
v tej tišini
k nebesni floti
ki mi iz dalje sveti
iz dobe, ko je vse minilo
in zakopalo pred nešteto leti
skrivnost, skrbno prekrivano pod praspomini

Pod krili

Pod krili beli žarki valovijo,
v očeh odseva mesečina.
Odjeki zvezd igrajo
simfonijo,
nikdar je ne končajo.
Nad glavo se blešči globina,
v srebrnih krempljih pesmi krvavijo.

Kohelet

Ko gledam divje lovce na vetrove
in snamem z glave krono jaza,
gre žalost iz modrosti
čez robove,
kjer prednik v vsej kreposti
lebdi kot senca brez obraza
in kliče k sebi svoje prasinove.

Pravljica o pravičnem vladarju

»Umij se, če si se z rokámi dotikal denarja,
na njem se ti prsti in um zastrupijo,
denar je umazana stvar!«
To poudarja
edini pravični vladar,
ki zna reformirati ekonomijo
in to, kar ustvari, večinoma ljudstvu podarja.

Saj ve, da je vse, kar nastane v življenju, njegovo,
in da je edini, ki zna razdeliti
bogastvo med svoje ljudi.
Zagotovo
trpi, če zaupanja ni
in ljudstvo se hoče med sabo pobiti,
da bi si vse skupaj že spet razdelilo na novo.

Verjetno je v krvi človeka, da si preprodaja
zaklade, ki mu jih daruje narava …
In ravno zato se boji,
da prihaja
kdor koli, ki ga razlasti;
ostala bi mu le odsekana glava
globoko pod zemljo pa v skrinji zlatnik brez sijaja.

Glina

Najedli smo se ptic, napili vina,
napekli smo si tone kruha,
a nismo te dojeli,
zgodovina.
Rdeči, črni, beli,
v mineštri, ki se večno kuha,
smo sol smodnika, presušena glina.

Dan mrtvih

Mrtvaki so veselo praznovali,
svetlobe sveč so se napili
in se med žalujoče
pomešali.
Postalo jim je vroče
pa so ozračje ohladili
in daleč v mrzlo večnost odplesali.

Kakor da sem vino

Nekdo me pije, kakor da sem vino
kozarec se počasi prazni
v neslutene prostore
pod globino
pronica skozi pore
med nikdar videne prikazni
ki zanje to življenje ni edino.

Čebela

Na moji vrtnici brenči čebela
nabira črke in besede
za novo poezijo
vsa vesela
ko v panju se medijo
za hip obstane, mirno sede
kot bi jo pesem vase zaobjela.

Žalostna boginja

Med mrtvim in med virtualnim svetom
se svet realnosti razblinja
v pozabljeno praznino.
Med poletom
v nebeško domovino
nas vodi žalostna boginja
čez prag ljubezni k svojim praočetom.

Kraljica

Se spomniš? Nad časom sva pila božansko medico
in zvezde so se razkadile nad nama
kot dim iz žareče sredice.
»Glej jo, kraljico!«
sem rekel, razprl tančice
in stopil do tja, kjer je v tebi omama,
ljubezen v telesu vesolja, prelita z resnico.

Hip

Trenutek hkrati mine in obstane
strdi se v hip in se razblini
v brezčasni žar vesolja
skoz možgane
čez razsrebrena polja
se v skriti kozmični dolini
zaseje kakor seme večne hrane.

Mirovanje

valovi so nenadoma obstali
ozračje preplavi tišina
praznina v moji glavi
ob obali
na suhi morski travi
kamniti starec brez spomina
molče plaši navidezne živali

VSI SMO NOSILCI ISTE ŽIVLJENJSKE SILE

Lana Šimencr. 1989

Korak ljubezni

Refleksija o moči prisotnosti, narave in večne sile, ki vse povezuje
Naj bo vsak moj korak – korak ljubezni.

Naj bo vsak moj dih – dih ljubezni.
Ljubezen je sila, ki ne zahteva, temveč nežno objema.
Vse preobrazi, ne z močjo, temveč s svojo prisotnostjo.
Ni vezana na pogoj, ne pozna meja. Preda se vsemu –
in ravno zato ostaja večna.

Ko hodimo v ljubezni, se svet ne spremeni le okrog nas –
preobrazi se v nas samih.
To je pot vračanja k sebi, k svoji izvorni naravi.

Drevesa in tišina

V naravi najdemo odseve te večne sile.
Drevesa – tako podobna, a vsako pleše svoj edinstven ples.
Njihove veje se uklanjajo istemu vetru,
a vsak list se ziblje po svoji poti.

Ta tiha raznolikost nas spominja,
da smo vsi nosilci iste življenjske sile –
iste ljubezni, ki se izraža na tisoče načinov

Vse živo je prežeto z njo.
Vsak dih, vsak gib narave, vsak utrip srca.
Ljubezen je temeljna resničnost bivanja.
Ne potrebuje dokazov, le zavedanja.

Ko se ji odpremo, se ne zgodi nič novega –
le spomnimo se, kdo smo v resnici.

MAJ MEDI NA KAMNU STAREGA VODNJAKA

Nada Pečavarr. 1955

POVEDALA STA, DA PRIHAJAŠ

čutim te

v mehkobi maka
ki se blešči
iz šopa zrelih kamilic

v toplem vetru
ki diha za vrat
travniškim cveticam

v sladkih vonjih maja
ki se medijo na kamnu
starega vodnjaka

v korakih
ki me nosijo čez poljane
in zorijo v čakajoče dotike

v biserih bakine ogrlice
ki si jo pripenjam

GRANATNO JABOLKO

Postala si zlata posoda,
Začutila si neslišno rast,
ki se je ugnezdila v tebi.
Prisluškuješ ji.

Toplina tvojih rok seže do maternice,
ki jo varujejo prednice.
Potuješ.
Čuječe in ponosno.
Samosvoje.

Polnokrvo plešeš iz sebe vase,
čisto tukaj in povsem onkraj.
V enost.
V ljubezen.

VRTNICE NORO CVETIJO

rumen šopek je za naju
da sva vez med koreninami in krošnjo
da odpleševa v gibe brezčasja
in v jeseni ne iščeva pomladi

rožnat je zate
da prepustiš pišu kar skeli
da izplešeš vonje podarjenega cvetja
in gledaš v svet z mehkimi očmi

rdeč je za vaju
da zorita v predanosti
da razumeta neizrekljivo
in lovita sence svojih dreves

bel je zate
da zoriš v miru plesočih bokov
da boš pripravljen pretrgal vez
in se ugnezdil v naše krošnje

ČRNI LABOD

Tvoje gladko, vitko telo,
rojeno za ples,
se se vedno bolj spreminja
v žametne obline
polnega krajca.

Oviješ se v belo.
Iz globine telesa
zajadraš v gibe.
Razgrinjaš svilo
po gladini morja.
V mehkobni odločnosti
rišeš loke, ki dišijo po zemlji
in izginjajo za obzorjem.

Tiho zapoješ v maternico,
v zapredek vajine tišine.
Potrpežljivo čakaš,
da se bo bolečina iztočila v jok
in se bo razprla svetloba.

DOBRIKANJE

Na pol ležim na plaži z galebi,
vranjekom in pojočim grmom.
Po morski travi dišeča oljnata gladina,
mi počasi liže podplate.
Zaprem oči.
Svetlobe različnih barv
plešejo pod vekami.

Pri vas je že somrak.

Mislim tebe,ki rasteš
v njenem mehkem zavetju.
Steguješ prstke kot tipalke
in eden ti zamigeta v usta.
Začneš kolcati, namrščiš se.
Z nogami tipaš prožno steno.
Zazehaš in se zviješ v klopčič.

Galeb zakraka.
Nasmehnem se v tišino,
ki me spet čaka.

POTOVANJE

Na dan polne lune
si ji začel razpirati boke.
Po napornem, večdnevnem potovanju
si se znašel med njima,
med avokadi, mandljevci
in pršenjem meglic.

Ona je še vedno vsa tvoja.
V njenih gibih se ziblješ,
zaspiš v njen glas.
Sočne dojke so
topla, sladka ebenovina,
ki se jim prepustiš med jokom in spanjem.

On te nosi od rojstva,
ko si v prestrašene dlani vtisnil prvi dih.
Grapave roke dišijo po boru
in so varne, čeprav nerodne,
ko te naslonijo na koščene prsi.
Sesaš in sesaš, a je samo slan pot.

In ti.
Piješ mleko
in njun čas;
lulaš, kakaš, spiš in se oglašaš -
ne nujno v idealnem razmerju.
Vrtiš ju v svojem ritmu.

Kamni so črni
in cesta je neskončna vijuga.
Tam doli se morje ne loči od neba.
Pletejo se nedoumljivi vzorci
in vprašanja,
ki še nimajo odgovora.

NEBO IN ZEMLJA

Vznemirjena
sem previdno odprla vrata.
Žarki poznega popoldneva
so se brezskrbno igrali z vama.
Cela soba vaju je bila polna.
Sedela si na postelji,
podprta z blazinami
in ga dojila.
Spomnim se tvojih mehkih oči,
topline nasmeha.
In drobnih prstkov,
ki so se razpirali.
Vsa mehka
sem se usedla na rob postelje.
In pila.
Bližino, predanost.
Potem smo se objeli.

Sin ti je ponudil štruco, zavito v modro odejico.
Naključje, tudi ti si bil v modrem.
Nerodno si ga vzel v roke;
vzdih olajšanja.
Poteze so se ti mehčale -
povezana za vedno.
Nisi mogel ugotoviti barve
njegovih oči.
Modro se je prelivalo v rjavo.

DRŽIM TE V NAROČJU

v jutru večera
ob tvoji drugi polni luni

koža na kožo
vame zadišiš po mleku in življenju

dišim po zemlji
v dlaneh so dotiki neba

prisluškujem tvoim dihom
in se skrijem vanje

tiho mrmranje
se počasi steka vate

zabubljena v zapredek
v govorico bližine

ODEJA

Ovijam te v dotike, objem, glas.

V odejo,
ki sem jo potrpežljivo pletla;
z dotiki prednikov;
s prejo zemlje in neba,
vode in ognja.
Delala sem goste, čvrste petlje
in vmes pustila prostor.

To je največ,
kar ti lahko dam.

COPATKI

Kvačkam te copatke
za nožice sladke,
da se bodo grele,
gladke in vesele.

So rumeno sonce,
so kot rože zlate,
cofka sta dve bučki,
sijeta kot lučki.

Ko bodo prekratki,
bodo šli za škratki.
Bom spet kvačko vzela,
v nove te odela.

NARODNA O DAMI I SEOSKOM PJESNIKU

Nikola Šimić Tonin

NARODNA O DAMI I SEOSKOM PJESNIKU

Ima jedna žena crna
ima jedna suknja plava
s pokretom ko u srna
s očima ko da spava.
Jedna žena tek stvorena
pa mu srce svo ozebe
a ne sluti da je njena
riječ nož što srce grebe.
Ima djevojka na balu
gle dok glazba sneno svira
nije htjela da sandalu
izuje i dragog bira.
Ostala je sjedit sama
na zid lako naslonjena
dok su momci jer je dama
čuvali se oka njena.
A ono je nebom išlo
i tražilo lik viteza
sve dok tužno nije sišlo
da ga uhvatila jeza.
Dugo joj je gledo ruke
i proklinjo sudbu kletu
što ga bacila na muke
da zavoli gospu svetu.
Karneval je vrhom bio
svi su stali jurit ludo
i on je tad po nju htio
pa je molio za čudo.
I skupivši hrabrost krene
zidu gdje je ona bila
al umjesto lijepe žene
na kamenu osta svila.
On se saže i poljubi
strasno otaj rubac sveti
te skoči ko da ga hitne
njezin glas što snom proleti.
A taj dopro mu do uha
i predjela plačne duše
da mu kaže kako duha
njenog lik ga pomno sluša.
Ima jedna žena mila
koju pjesnik srcem drži
plava svila
u ludnici mozak prži. KADA U NOĆI

Kada u noći pijana luna
poprimi izraz pijane žene,
a duša pisca stihovlja puna
u pohod vječnoj ljubavi krene,

Kada sa mračnog, starog zvonika
odbija ponoć, pada tišina,
ko zastava iz ruku vojnika
pada i pjesnik od krvava vina,

pada s kišom što sapire lica
i puteve, prijatelja draga,
sapire volju i pjevanje ptica
pretvara u znanu himnu vraga;

kada su srcu svi pogledi teški,
izgubljeni odjeci viteški,
kada ga nešto oko grla steže,
splet ruke, razum kada veže,

kada se grudi nadimlju polako
u tišini što ti para uši,
kada ne znaš smijao bi se, il plakao,
muci što peče, bol dok guši,

ti ljubi.

Jer žena je tvoja pjana zemlja,
tvrda kad je gaziš, mekih vena.
U njenoj krvi ti si topla žemlja,
pjan od sreće ti si: žedan žena. UHRANJENA PJESMA

Proniknuo sam u tajnu Pjesme
i postao stih zalaska sunca.
Ljubav ljudska i krv nečija
jer tako ću u svakoj Pjesmi biti nazočan

Pronutrio sam iznutricu strofe
napokon ispunivši vječni svoj san
postavši smisao slatke rječitosti

A kada sam se pojavio u svojoj Pjesmi
ostao sam nedohranjen

Jer nisam pravodobno shvatio
da vrijednost je u težini stiha

Stoga su mi riječi
Ooodsaaad taaaaakooo deeebeeeeleeeee

ČEŠKA KOČA

Aleš Kozár

Popoldne se je odpravil skozi center Maribora proti hotelu, kjer je imel rezervirano prenočišče. Jutri sestanek, potem pa z vlakom nazaj domov. Vedel je, da ljudje v njegovem položaju izgledajo bolje, ko izstopajo iz velikega avtomobila s črnimi neprosojnimi stekli, vendar je preprosto raje imel vlak, čeprav njegovemu oblačilu ravno ni najbolj pristajal. Od železnične postaje do hotela ni bilo daleč, bil je lep, topel oktobrski dan, in je, namesto da bi vzel taksi, šel peš. Da bi malo vsrkal to mesto vase. Prijetno središče, dovolj velemestno, a hkrati še vedno dovolj prijazno in domače. Šel je mimo frančiškanske cerkve in pri gradu zavil proti reki.

Nekaj časa se je potikal po zavitih uličkah starega mesta, preden je prišel na Glavni trg, od koder je že videl most čez Dravo. A najprej je hotel urediti namestitev, za večerjo in sprehod bo še dovolj časa. Ponovno je zavil in se nameri čez trg proti kužnemu znamenju. Šel je mimo njega in nadaljeval pot po prometni cesti, ki je vodila skozi središče mesta. Nikamor se mu ni mudilo, niti s hojo, niti z mislimi. Kar tako brez cilja je šel s pogledom po obnovljenih fasadah renesančnih in baročnih hiš, okrasnih okenskih obrobah in vhodnih portalih.

Na drugi strani ceste je s kotičkom očesa zagledal avtobusno postajališče. Sedela je na klopi ob njej. Ženska s kratko pristriženimi rdečimi lasmi, okroglimi, skoraj vedno z rdečico oblitimi lici, ozkimi ustnicami in neopaznim podbradkom, ki se je gladko prelivala v kratek in širok vrat. Nosila je rjavo žametasto bundo in pod njo majico z barvitimi liki. Na kolenih je držala veliko torbo, z drugo roko pa je zibala ročaj otroškega vozička. Vse to je njegov možgani uspeli razvozlati v tisti sekundi, preden je utripnil z očmi, glavo obrnil naravnost predse in pogled uprl nekam v neznano sredi modrega neba. Je bila to le prikazen? Iluzija? Za trenutek je zbiral pogum, da bi ponovno pogledal tja, toda ko je končno vedel, da bo zmogel, in to storil, je na semaforju ravno ustavila neskončna kolona avtomobilov, ki so se prebijali skozi center, in bel dostavni kombi mu je zakril pogled. S tem je izčrpal svojo mero poguma, spustil pogled in začel pospeševati korake, da bi prišel za vogal hiše, preden se prižge zelena luč. Imel je občutek, da je varen in da ga ne more več opaziti. Ne bi mogel ponovno pogledati v tiste oči, kot takrat na travniku v gorah pod Češko kočo. Tako sta skupaj odhajala na pohode v gore, ustvarjala sta si prostor za skupno druženje, kjer se je počutil srečen in ki mu je postopoma odvzemal notranje skrivališča, kjer se je skrival pred svetom, kamor se je zatekel, da si je lizal rane, nabral samozavest, zbiral novo energijo in tisto staro izpustil nekam stran kot izrabljen olje iz avtomobila. Tukaj ni potreboval biti sam. Zelo rad se je zbudil ob njej.

Globoka alpsko dolina, visok horizont gorskih vrhov, Grintovec naravnost na jugu, Skuta, Jezerska kočna, Dolgi hrbet, vsi ti izpostavljeni kamniti zobje, sestavljen eden za drugim, kot da bi tu ležala obrnjena zmajeva čeljust. Dolga, strma pobočja, grušč, travni grmički, rušje, grenčice, zvončki, majhne rožnate krvomočnice. Slišalo se je le škripanje kamenčkov pod gojzarji in občasno je nekje nad dolino zapiskala kanja. S pravilno, počasno hojo so premagovali zadnje višinske metre do koče, kjer so si odpočili. Najraje je to imel tako na začetku sezone, ko še ni bilo skoraj nikogar. Predavanja sta potem opustila že v sredo, da bi se izognila obiskovalcem ob vikendu, in sta odpotovala. Spala sta v gorskih kočah v spalnih vrečah in se stiskala drug k drugemu, da bi jima bilo čim topleje. Oba sta oboževala pitje zeliščnega čaja z medom na terasi pred kočo s čudovitim razgledom na dolino.

Bil je že skoraj pri hotelu, moral je le še prečkati cesto in preiti ozko ulico. Tisto, kar je bilo videti, da je že na dosegu roke, je bilo naenkrat nedosegljivo, in tisto, kar je bilo jasno in očitno, se je zdaj razletelo na tisoč koščkov, ki niso imeli nobenega smisla. Že sama odločitev, da naredi naslednji korak, se mu je zdela neskončno absurdna. Padel je nekam zunaj vsakdanje realnosti. Ni vedel, kaj naj stori z rokami, dihal je čudno pretrgano, v glavi mu je bučalo praznina. Je bila res ona? Kako lahko bila?

Zgodaj zjutraj sta spravila stvari v nahrbtnike, zajtrkovala kot vedno tradicionalne palačinke z domačo borovničevo marmelado in zeliščnim čajem. Plačala sta za hrano in prenočišče, nataknila kape in rokavice, ker je z jutranjim mrazom nabrušeni ostri veter rezal v obraze in se zajedal pod nohte. Poslovila sta se od upravitelja koče. Ta jima je zaželel srečno pot in odšel preverit, kako napredujejo priprave kosila v kuhinji.

Počasi sta se odpravila od koče po označeni poti rahlo navzgor. Nikoli nista hitela. Vedela sta, da sta tu, da uživata trenutke, ko sta lahko sama, saj jih na koncu poti čaka le večerni povratek v študentski dom, kjer se bo spet začela nova zabava, ki ga bodo organizirali erazmovci iz Španije, stene bodo grmele od glasnega hiphopa, s katerim si vbija vbijal v glavo anatomijo medicinec iz Etiopije v sosednji sobi, in treskanjem vrat po celem hodniku odhajajočih in vračajočih se študentov. Ni bilo kam in zakaj se hiteti. Dovolj je bilo, da sta hodila po ozki potki eden za drugim in občutila korake drug drugega in dih, ki se je zgoščal v prosojne oblačke pare.

Mah v skalnih žepih je krasila srebrna pajčevina ivja, jasno nebo pa je obljubljalo odlično vidljivost daleč preko gora, ko bosta prišli na greben. Pot je tu in tam spremljale nizke smrekovce. Na koncih njihovih vej je sonce že uspelo prebuditi nove spomladanske iglice. Po pol ure vzpenjanja se je pot izravnala in nadaljevala po višinski črti v rahlih valovih. Ko se je potka nekoliko razširila, sta se ustavila, zadihala in nekaj časa gledala po tej veličastni pokrajini, ki je tako presegala slikovito človeško vsakdanjost. Toda bil je tudi trenutek, ko jo je lahko pobožal po obrazu in ji dal poljub, ki je bil bolj poskus, da bi si ogrela z vetrom ohlajene obraze, kot nežnost.

Ne, to vendar ni mogla biti ona. Od nje mu je ostala samo fotografija, zadnji pramen njenih rdečih las in steklen pogled v praznino bolnišniške sobe. Mimoidoči so ga radovedno gledali. S skupino ljudi, ki so tako kot on potrebovali priti na drugo stran, se je prebijal čez cesto. Od Drave je po ulici pihal hladen zrak. Vsa ta leta je to uspel skrivati v sebi, obiti, izriniti. Živeti lahkotno, površno, brez težav preživeti vsakdanje skrbi. Končati šolo, najti si solidno, dobro plačano delo v banki, dobiti lepo stanovanje v centru na hipotekarni kredit. Vikende je preživel s prijatelji iz srednje šole na počitnicah, se zabaval, opijal, zbudil se zjutraj ob neki blondinki, katere imena se naslednji dan ni več spomnil. Ni mu bilo mar. Plul je po površini in ni izgubljal uglajenosti.

Zavil za vogal na nabrežje, a ni videl ničesar od tega, kar se je dogajalo na Lentu. Ni slišal tonov harmonike iz gostilne ob Stari trti. Po stopnicah je stopil na most, prišel do sredine, preskočil ograjo in skočil v tok. Za njo.

HOČEM IZVEDETI RESNICO

Andrej Lutmanr. 1961

SPREMEMBA

Izbira risinje z risom naredi pomežik drameči se sraki, nagačeni za sestradane volkulje. Omizja krasijo primerki podivjanih živali, položenih brez vsake logike ob jedilne pribore. Fotograf prvemu primerku zasedelih ponudi v branje list z napotki o osvetlitvah. Pokaže presvetljenko, s katere deklina-zgoraj-brez razkazuje orožje za vsakodnevno brzdanje sile. Prvi primerek se zbliža tako z njo kot tudi z družbenimi omrežji in mobilnimi napravami. Povezanost, pogojena z nitmi, tanki kot prameni svetlobe, omizjem omogoči spremljanje ter tudi spreminjanje podob na presvetljenki. Fotograf rigne.

Spremembo zazna senca, skrivajoče se ob klavirju, ki s polmrakom k razsvetlitvi ne pripomore, dasiravno bi fotografu še kako koristilo; pa kar že. Tveganje za razrast zasenčitev se – računsko vzeto – relativno ne spremeni. Opogumljena z rastočo družbeno diferenciacijo doume, da postaja privilegij višjih razredov. Stavba zavzame lego absolutnosti. Njih ostrešja ginevajo, ljudstvo na podstrešjih razlikuje med dobrim z zlom in med napevi ter tonovskimi načini zelo na slepo. Trop mladeničev in nadobudnih državnih voditeljev pripazi na porast lenobe z mehkužnostjo. Deklina z razkritim vrhnjim delom poglobi pripravljenost.

Preudarno izusti: riba zna plavati; iskra utegne vžgati; lahko se odstraniš.

Dolga roka pravice ji eno primaže čez usta. Z drugo roko namigne fotografu, da presvetli prosojnico in ugotovi: utegne biti prepozno. Menda bo danes prišla, se še dopolni. Prvi primerek doseže drugega, ta tretjega, kar povzroči veriženje. Naj stori, kar hoče, nemarno povzame fotograf, ko uvidi, da je presvetlitev pa le premočna. Presvetljenka zbledi. Lahko greš, še sliši ob sebi, pa povesi orožje, že orodje, kmalu le še ogrodje. Ne ubijaj prevečkrat! je napotek, s katerim se zadovolji tudi Drmut, ko naj bi si to vzel k srcu.

Pristopi natakar: trdi, da je plačal. Pa kdo tu sploh še plačuje, se pohuduje Klista, zagrenjena, zadolžena, prepotena.

Hočem izvedeti resnico, zatrdi tretja viola, spremljaje bobenček, pogledovaje k nadrejencu, obotavljaje uglašajoča glasbilo. Zahteva, da pridem, vztraja dirigentka. Zahteva postane zahtevca, saj je Klisti vsega dovolj in pod nujno potrebuje pomanjševalnice za svoje sesirjeno dušno stanje.

Umreti moramo, se vsesplošni razpravi pridruži Rahitni, a uvidi, da je tudi tokrat spet zašel predaleč. Fotograf se odriga, kar zabeleži tudi snemalna priprava z drgetanjem in posledično zamaknjenim posnetkom. Vem zagotovo, komu hvaležen biti, izgovori pridruženi Rahitni, tokrat glede na odzive sprevidevši, da si lahko dovoli oditi. Senca ostaja. Dehnarka z dejgnarko obotavljaje doživlja razcep.

RUDNI POJAVI

Vranja peč na lepi njivi bo donosno sinergijsko ocentrinjenje, se na povsem drugem kraju omizij razleže v prostor, meječ na dotrajan plavž, tudi z besedo kamin poimenovan. Rudišče, nahajajoče se ob vertikali, ki povezuje hišni izpuh z dimnikom, ni dajalo obetavnih zaključkov, a rudarjenje je bilo dokončno potrjeno. Ogrodje ob steni je bilo sestavljeno v pretežni meri iz svinčenih ploskev, povezanih z bakrenim vezjem in zavarjenih s piritno prevleko. Na vogalih so čepele vrane, čaplje in šape hibridnih zveri. Pod ogrodjem sta se tajali odmrzlenini, spominjajoči na elemente redkih zemelj. Za omizjem so posedali skavti prevelikih korporacij, sklepaje posle in njih posledice. Ljubiteljice jalovine jih niso spremljale, pač pa so se zbrale ob prekucniku, ki je Evinu Žuntu zastiral pogled na jahto. Spet bo betoniranje, je pomislil, ko mu je že šlo na bljuvanje, a se je vzravnal in le krepko pljunil. Pljunek se mu je vrnil kot izcedek, kot zasolzena želja poltenih. Črnilo s sencami in saje izpod kamina je zamenjal za nastajajoči večer. Namignil je Klisti, da naj osvetli zadevo. Spet je udaril dim, znova se je zasmejala žlindra. Klisti ni bilo do rudarjenja v mračini. Tegobe drugih so bile njena mentalna navlaka. Poravnala si je azbestno pregrinjalo, se odela v prt s sosednje mize in zacepetala; z vajeno roko naloži koks. Parafinska skulptura poči.

NA SPLOŠNO

Pripravljajoč uvod v oknjiženje dogodkov, ki so se bili že za davna za zgoditi imeli, mencaje sebi v prid prste s prepotrebnim koščkom papirja, s katerim je skrival zadrego pred omizji, se Dovu seznani z očarljajočo ga. Kot priznan izdajalec, stremuh glede odkritij, se prisili v takšen, morda obetaven stik. Kako bi hkratno lahko ostal trezne pameti in razbrzdane nravi, si ni znal pojasniti, pa naveže priskuten odnos s celotnim omizjem, rekoč: pekoča vest mi zaduši misel na naslado.

Kaj ne poveš, z več kot pomenljivim obraznim izrazom odvrne ženska, spominjajoča se svojega prvega dneva, svoje prve ženstvenosti. Dovu ji zatrdi, da ga dolgovezenje na kratko že še zadovolji. Omizje ob postanih prigrizkih jima sledi. Omizje, razdraženo zaradi izzivov pogovora med njima, ohrani gibkost svojih pozornosti. Pa jima družno zastavi vprašanje: vaju moramo še poslušati?

Ženska, ki se kasneje prestavi za Lidi, uvidi, da jim ni povšeči. Nekaj časa še išče oslombe glede zaželenosti, a kmalu znova uvidi, da je za vse še najbolje, da se nemudoma odstrani. Pogrešati začne svojega Timoja, svojega srčnega ji odmrznjenca.

Okolje se na njun uvid odzove z uvedbo milejših ukrepov glede sebe: stavbe se z višino nižajo. Tiste prav pritlehne pridobe tako na kleteh kot tudi na garažah. Razraste se podzemlje, a le do neke mere, določene z zraka. Nadnebna postaja, krožeča od časov praskupnosti na istem mestu, se tudi spusti. Timo spusti hladilnik natančno na že prazno omizje. Spust je tako potrjen. Enep, Timojev nadomestni odtajanec, ga ne zadovolji zgolj s spustom, pač pa mu dostavi tudi že razživelo Anito Atino, s katero so omizja postajala še osamljenejša. Za dehnarco je vse to, na kar je zrla, postajalo popolnoma nepredstavljivo, pa se ni kaj dosti obirala, le postala, oddala v naprej domišljen prispevek k omiznemu proračunu in zahtevala: še! Omizje se ni strinjalo. Omizje je zahtevalo, da Enep, Anita Atina, Dolga roka pravice, pa tudi Ervi Žunt nadaljujejo s predstavo o zasedbi stojišč. Diri, rezervna trobenta, Rahitni in še nekaj opletajočih postav še vedno ne razume. Bolj da kot ne se jim poveča seštevek verjetnosti, da se nagnejo k ne. Že podnebna postaja zavzame lego nad stavbami, popolnoma podkletenimi. Kamin z ogrodjem nima prihodnosti.

Ko doumejo, da se ne obeta ponovitev, zaprosijo za spremembo svojih položajev, da bi vsaj imele, postave v ospredju, pregled nad spusti. Hišna opusti službo. Doseže še zadnji preostanek dvigala, odpre padalo, odlepi nalepko z napisom, da bo njena premestitev tudi drugim v čast in tako doseže lastno izpopolnjenost. Vzorčni primerek, prebere z nalepke.

KDO S ČIM?

Rahitni s svojo dejavnostjo doseže povišanje v rahitneža. Rahitnež ob tem pristna omizja seznani s spiskom prepovedanih poimenovanj, imen, premestitev, vzdrževanih, nagrajenih, celo nekaj odmrznjenih je med njimi. Omizja se napolnijo s samimi znanimi mu imeni.

Zgledna mornarka, pognojena z novim ji gostiteljem, vsa v preži za še novejšim, golta svoj smeh. Vljudnosti se je bila nalezla, njeno stanje obesedi generalni in se ji z goltljaji pridruži. Pa kaj spet ne razumeš? ju z besedami opomni vzdrževalec stavb, nekoč še hišnik, zdaj stavbar, nemara tudi podkletnik. Osvetlitev se zgosti. Polsence jim ne ustrezajo.

Gne in Ndri v paru pospravita za seboj. Napitninjenec ju odslovi in prične seštevati: trikrat in dvakrat in enkrat in kolikokrat še? Kar še, dostavi dejgnarka. Napitninjenec jo skrušen pogleda, prične s ponovnim preštevanjem, a še vedno ne razume. Kletvinar mu pri tem pomaga s še preglednejšim nerazumevanjem: razumi vendar! Omizje s hvaležnostjo vstane. S spoštljivim prepričanjem o usodnem odkoraka k stokajočim, k stojiščem, ob spomin na kamin.

Drmut pa si zapoje pesem, ki ni bila več pesmica: umikam se s poti ljudem; vsako leto rajši. Pa bi si raje pripel: a ostal je spomin, zajedalček spoznanja. Zavedal se je namreč, da postaja mutav, pa je pripeval le še zgolj sebi: dr-dr-drkanje... Omizja so mu s spoštljivostjo pritegnila. Stavba mu ni. S sklicevanjem na prirojeno mutavost je zaodmevalo: omizje številka ena naj se oglasi!

Odprlo se je obdobje nadzorovanja s kaznovanjem. Jadrnice obkrožijo letalonosilko, čolni križarko, plavalke mornarja. Praškulja jim sledi z vrečo solne kisline, s katero vihra bolj od valov, huje od bojne vihre, ki jo plovila uprizore. Pomorščakinje narede ozadje polno, prepolno blagoslovov. Stave padajo, stavbe se ponovno nagnejo nad prizorišče razpenjenosti. Dolga roka pravice si prične zapisovati nadure v kombinacijo z izvedensko odsotnostjo, ki jo nadomesti z opredelitvijo: bolniška. Ne počuti se sicer popolnoma slabo, a kaj se ve, kaj še pride, ko dobrega ni, slabo pa ji tudi ne kaže. Rokohitric sicer ne podcenjuje, toda da bi tudi sebe prepričala, se orokaviči. Volnene dokomolčnice potisne do višine prsnega koša. Vstane, se napotki h kaminu, obkroži tam poležavajočo skupinico najdenčkov, z enim od očes poišče odsev ogledala pa zastane.

Parafinska skulptura ji predstavlja težavo.

Rokohitrice mukoma pospravljajo omizja, saj jim sledi budno oko natakarja. Le kaj bo iz vsega tega? povpraša Prašuljo, ki se s prazno vrečo vrača po novo vsebino. Nekaka žolca, mu Praškulja skuša z odgovorom ugoditi. Nadeja se namreč zevajočnic.

ZRNO

V pradavnini, ki ni nič bliže od davnine, se je domnevalo, kar se lahko zgodi, da se bo še, o obstoju povezave svetlečih se pik na nebu; takšne pike, občasno celo packe, imajo lastnost, da se bližajo in oddaljujejo, so vidne pa tudi ne; od zdavnaj naj bi bile tam, a nikoli tu; izginjanje in pojavljanje določa beseda zrno, ki je sestavni del klasa v večzrnju, se sam vase razgovori pomorščak, ki je zadnji sestopil s tankerja, a bil drugi pri omizju. Omizje, obsedeno z najodličnejše očiščenimi ušesi, obsedi. Pomorščak nadaljuje tudi njim: in je eno posebno doživetje zreti v takšno zrno, ki pozibava tako pogled kot tudi podnožišče.

Pa kaj nam hočeš povedati? povpraša ena od mornark, visečih ob sobnih jamborih. Pomorščakinje ji s pogledi pritegnejo, pa pomorščak nadaljuje: povedati hočem le to, kar menda morate vedeti, a ste se raje spoprijateljile s pozabo.

Si poljedelec? pomorščaka zmoti Praškulja. Zmeden pomorščak stopi do kletke, v kateri se bohoti repata žival. Omizje vstane, skoraj poskoči v vreščanje: stran, pojdi stran, na stran se spravi! Z otožno zamaknjenostjo, lastno prekaljenim morjeplovcem, se pomorščak odstrani na razdaljo ene pomorske mere, tiste krajše, si na očesi nasloni daljnogled, se skozenj zazre proti telesom ob jamborih in obstane, prevzet od gibkosti.

Zame ni ostalo? se oglasi dehnarka, zdaj že prisotna v celoti kot dejgnarka.

Česa ne razumeš? se dopolni.

Omizje sklene, da prekine z obedom, saj je Digi nakazala, da bo potrebno zamenjati glasbila. Ob kaminu sloneče činele prevzame natakar osebno. Porazdeli jih na način polaganja krožnikov. Pomorščak uvidi svoj doprinos k zacopanosti, ne več zijoči, ne več pretirano prisotni. Enolončnice zazvene.

Vse je zastonj, poreče Sesna.

Tako nastane zastoj, doreče Midal.

Omizje nadaljuje s spogledi, češ: mar ni že plačano?

Mi ne plačujemo! sprejme omizje odločitev, ustrezajočo vsem. Vam mater, še hlipne generalni.

Zame ne ostane, tudi pri sosednjih omizjih izmenjajo ustreznost.

Komu mater? Je na meter? sta vprašanji za Timo z Lidijem; v spremenjenem stanju, z videzom na ploskev, ugašajočih luči.

Timen položi Lidi senco čez svoj odsev. Dovolj! ju z molkom odstrani herbarnež, položivši ju k odvečnim. Te večnosti je dovolj, se domisli in vsem obračuna dodatke.

TRI MASKE Odlomljene zgodbe

dr. David Bedračr. 1978

Dobra zgodba je kot krof –
nikoli ga ne smeš pojesti do konca;
nekaj ga vselej pusti za prihodnjič …

KOPJAŠ

Ko je prišel Taj pred kmetijo, kjer so se zbirali fantje iz skupine kopjašev, so bili že vsi tam.

»Ojla, stari. Pa kje si ti?« je že od daleč spraševal Marko, Tajev najboljši prijatelj. Tudi ostali so ga navdušeno pozdravljali. Nekateri so si popravljali še zadnje detajle na oblekah in na pisanih trakovih, ki so pokrivali njihova kopja.

»Danes gre moje kopje najvišje!« je vzkliknil Taj.

»Ni dvoma!« je glasno pripomnil Marko in ga hudomušno boksnil v desno ramo. »Če ga boš potem le ujel!«

In so se odpravili po vasi. Od hiše do hiše …

Slišalo se je veselo vriskanje, glasbo, po kateri so kopjaši enakomerno korakali in vsake toliko vrgli svoje kopje visoko v zrak, kot bi želeli prebosti sivo nebo in končno priklicati pomlad. Pri vsaki hiši so jedli in pili, da jih je, vse po vrsti, počasi prevzela sladka omotica. Njihovi koraki so postajali lahkotnejši, kot bi hodili po mehki peni. Pri zadnji hiši sta si Marko in Taj nalila še drug kozarec vina in nazdravila ter naredila nekaj hitrih ugrizov vsak v svoj marmeladni krof. Preostanka sta položila na mizo.

Od tam so zavili proti velikemu travniku, preko katerega so morali, da bi prišli do naslednje vasi. Na tem travniku so se fantje kopjaši vsako leto pomerili, kdo bo svoje kopje vrgel najvišje. Letos bo ta čast pripadla Taju.

»Če ga boš le ujel …« je ponovil Marko, ki se je opito pozibaval in se ves čas nasmihal.

Sredi travnika so se postavili v krog. Vsa pokrajina v njihovih očeh se je zožila. Nebo se je zdelo tako blizu, da bi se lahko, če bi skočil dovolj visoko, z vrhom glave udaril vanj. Zemlja z nekaj drobcene porjavele trave se je zdela kot mehka blazina, po kateri so zdaj v krogu, en za drugim, plesali in v zrak metali svoja kopja.

»Dajmo, Taj!«

Taj je stopil na sredino kroga, napel vse moči, se odrinil in zalučal svoje kopje visoko v zrak. Vsi so mu sledili s pogledi in dvignili glave. Kopje je poletelo, kot bi ne imelo težnosti, da so od začudenja pričeli drug za drugim odpirati usta. Skoraj so si polomili vratove, tako visoko so stegovali svoj pogled, a Tajevo kopje se še kar ni ustavilo. Letelo je kvišku kot raketa, polna neskončnega ognja, kot puščica, ki bo zdaj zdaj prebodla oblake, poletela k soncu in ga ranila v njegovo zlato tkivo.

Vsi so samo strmeli. Taj je od začudenja izgubil tla pod nogami. Zvrtelo se mu je in padel je. V ležečem položaju je gledal v nebo, kdaj se bo njegovo kopje obrnilo in padlo na zemljo. A se to ni zgodilo.

»Vstani! Hitro! Da ga boš pravočasno zgrabil!« so kričali en prek drugega. Marko je hitel k njemu in mu molel roko, naj vendar vstane, a Taj je nepremično strmel v magično nebo. Tudi drugi so popadali po tleh in leže opazovali, kako je skozi ozek predor, ki ga je naredilo kopje skozi nebo in oblake, pričela pronicati zlata svetloba.

Enemu od njih je od lepote prignalo solze v oči, ko je po tihem rekel: »Sonce … sonce krvavi …«

Taj pa je dvignil svojo desnico in ves hipnotiziran gledal v soj svetlobe.

»Kaj vidiš?« so spraševali ostali, medtem ko se je on samo nasmehnil in rekel: »Sem vedel. Saj sem vedel, da bo tako …«

VILA

»Sem vedel. Saj sem vedel, da bo tako …« je zamrmral Rebekin dedek in odšel v dnevno sobo.

Rebeka je sedela v kuhinji in čakala, da ji babica prinese skrinjico, ki jo vile vsako leto nosijo naokrog v pustni povorki.

»Rebeka, izvoli,« ji je rekla naposled in ji izročila majhno leseno skrinjo.

Ta je bila polna raznih okraskov, ki jih je nekdo oblikoval na površini temno rjavega lesa.

»Zelo lepa je,« je rekla Rebeka.

»Lepa, seveda. Zelo lepa,« je potrdila babica, ki je začutila, kakšno mogočno hrepenenje je Rebeki preplavilo srce. Ta je skrinjico malo stresla, da bi po zvoku ugotovila, kaj je notri.

»Rebeka,« jo je ustavila babica in jo pogledala z najresnejšim izrazom na obrazu. »Te skrinjice ne smeš odpirati. Za nobeno ceno! Tudi tresti ne! Me razumeš?«

Rebeka ni vedela, ali se babica šali, zato se je malo nasmehnila, a jo je ta vnovič ostro pogledala in prijela za obe roki. Rebeki je pričelo naglo biti srce. Začutila je, da babica misli resno in da tole menda res ni kar neka navadna skrinjica.

»Za nobeno ceno, Rebeka. To skrinjico sem dobila od svoje babice in ta od svoje in ta od svoje … in ti jo boš nekoč izročila svoji vnukinji, ko se bo za pusta oblekla v vilo in šla med ljudi. Rebeka, ta skrinjica prinaša pomlad. A je ne smemo nikoli odpreti. Prav?«

Rebeka je bila do konca vznemirjena, a drugega, kot da je prikimala, tisti trenutek ni zmogla.

»Seveda ne bom, če je tako …«

»Zaupam ti, Rebeka. Skrinjico moraš skrbno varovati. Kar je v njej, mora ostati skrivnost, razumeš?«

Rebeka je vnovič prikimala.

Ko je šla skupaj z ostalimi dekleti, ki so bile prav tako maskirane v vile, skozi vas, so se ustavljale pri vsaki hiši, prepevale, delile dobre želje. Vila Rebeka se je vsakič postavila na sredino pojočih vil, ki so plesale okoli nje, in v svojih rokah skrbno ujčkala leseno skrinjico, ki je nemo prisostvovala obredu.

Ko so se vile proti večeru vračale domov preko prostranega travnika, da bi prišle na drug konec, v drugo vas, se je že spuščala tema. Utrujene so bile in zdelo se jim je, da se je prostor zožil in zmehčal.

»Kaj pa če bi vseeno odprla skrinjico?« je Rebeki rekla njena najboljša prijateljica Tina. »Menda ne verjameš v te čire-čare, ki ti jih je govorila babica?«

»Raje ne,« se je branila Rebeka in se še bolj trdno oklenila lesene skrinjice.

»Daj no, boš videla! Gotovo ni notri ničesar. To je potegavščina. To je zrak, zamaskiran v leseno obleko. Nič, ki ga obdaja ta lesena konstrukcija,« je filozofirala Tina.

Travnik je bil vse temnejši. Pod njihovimi nogami so utripale zvezde.

»Čakaj! A se je vse obrnilo? A se tudi vam zdi, da hodimo po zvezdah, da se med nami vijejo oblaki in da je zemlja v resnici spodaj?« je spraševala neka druga vila, ki je naposled legla. Tako so storile tudi druge, Tina pa je med tem Rebeki izpulila skrinjico iz rok in jo hitela odpreti.

»Tina, ne!« je zakričala Rebeka, a je bilo prepozno. Kakor hitro se je skrinjica odprla, se je iz nje sunkovito pognal laserju podoben snop svetlobe in prebodel zvezde, oblake in tla, da je nastal ozek svetlobni predor, ki je vodil od skrinjice globoko navzdol.

»A tudi ve vidite, tam spodaj? A vidite, kar vidim jaz?« je spraševala Rebeka, medtem ko je pogledovala v globino.

Vse so stegovale glave in po tankem predoru je pričela gomazeti srebrnkasta tekočina.

»Luno si zadela. Ranila si jo. Krvavi! Luna krvavi …«

»Ampak … a vidite, tam spodaj?« je od začudenja zazijala Rebeka. Tudi druge so začudeno strmele navzdol.

»Res je, kar so govorili. Vse to je res,« je rekla ena od vil.

KURENT

»Res je, kar so govorili. Vse to je res,« je rekel Klemen, ko je poslušal radio. »Govorili so, da je ruski predsednik izgubili stik z resničnostjo in ameriški tak isto. Politična simetrija norosti, kot je rekel naš profesor oni dan …«

Stopil je na balkon in potegnil nekaj zaporednih dimov iz cigarete.

»Simetrija, sredi katere stoji Ukrajina – razbita, razcefrana, razpokana, sežgana. Speštana kot gosta marmelada, po kateri korakajo težki vojaški škornji.«

Cigaret je pokadil do konca in ga ugasnil, še nekajkrat pomočil v pepelnik in zatem zagrizel v krof, iz katerega se je vlekla dolga lepljiva kepica marmelade. Ko je zagrizel še drugič, mu je pozvonil telefon. Ostanek krofa je naglo položil na mizo in hitel z balkona v sobo. Ko je končno uspel zagrabiti telefon, je ta že nehal zvoniti, na zaslonu pa je pisalo: neznana številka.

»Najbrž spet kake reklame. Ali ponudbe vsiljivih zavarovalnic! Kot da mi bo zavarovanje res pomagalo rešiti svoje življenje. Kakšna iluzija!«

Zdaj se je odpravil v klet, kjer ga je čakala kurentija. Pričel se je oblačiti vanjo. Najprej si je nataknil kožuhasto obleko, še prej si je okoli pasu nadel gobo, da bi ga ščitila pred udarci zvoncev. Potem si jih je nadel, vzel ježevko in masko ter odkorakal proti cesti, kjer se je pridružil ostalim kurentom.

Tekli so, dokler niso iz mesta prispeli v vas, kjer so se ustavljali pri vsaki hiši. Tam so jih postregli s hrano in pijačo. Klemen se ni branil polnih kozarcev, ki jih je enega za drugim strastno praznil. V noge se mu je naselil poseben občutek, prostor in čas sta se mu vse bolj dozdevala kot dve magični celoti. Pri zadnji hiši se ni nikomur več nikamor mudilo. Kurenti so posedali, jedli in pili, nekateri so celo sneli obleko in zvonce.

Klemen pa je začutil posebno demoničnost, ki mu je pričela vreti v krvi. Nadel si je masko in noben ni več opazil, ko je izginil za vogalom, stekel na prostrani travnik, ki sta ga prebadala dva soja svetlobe: po enem je tekla srebrna tekočina, lunina kri, po drugem zlata, sončeva kri.

Klemen je pričel plesati. Se vrteti. Skakati. V glavi je čutil tisoč drobnih vrtincev, v prsih mu je vrelo, skozi kosti mu je pihal demonski veter in mu dajal posebno moč. Plesal je. Vse hitreje, vse močneje. Se vrtel. Z ježevko pa je udarjal tako silovito, kot bi prebadal in lomil zrak. Vsakič, ko je zamahnil, je za seboj pustil svetlo sled, nekakšno žilo svetlobe, svetlo razpoko, skozi katero so vanj butale mogočne energije. Krilil je z rokami. Silovito zamahoval z ježevko. Večkrat zapored skočil visoko, da so zvonci zvonili vse glasneje. Ježevka je parala zrak. Prostor je pričel pokati, se lomiti, po času so padali okruški.

Tedaj se je Klemen zlil s kurentovo kožo in kurent se je zlil z njegovo. Zvonci so zvonili še močneje. Ježevka je udrihala po zraku, ki je bil vse bolj razpokan, razbrazdan in ranjen. Ta svet se je postopoma olupil in zadaj se je pokazal tisti drugi, pravi svet.

Tedaj pa je Klemena nekdo poklical iz daljave …

Sedim za računalnikom in jem krof.
Velik marmeladni krof.
Ne bom ga pojedel do konca, ker tudi zgodb ne smemo povedati do konca.
Odlomiti jih je potrebno v tistem trenutku, ko se v bralca naseli najsilovitejša napetost.

No, neka bralka pravkar trka na moja vrata in kriči,
da ima dovolj tega, da nobene zgodbe ne končam več.

Naj ji odprem vrata?
Naj se naredim, da nisem doma?
Naj se preprosto potuhnem, sprenevedam, da ne vem, o čem govori?

Saj že stoji za mojim hrbtom …?
»Tu si … Kaj bo dobrega? Kako si pa prišla notri?«
»V zgodbo? Preprosto …« odvrne in …

MOJA ZADNJA NOGOMETNA TEKMA

Andrej Šušteršič Sarr. 1960

MOJA ZADNJA NOGOMETNA TEKMA

Imeli smo po trinajst ali štirinajst let, se pravi, da smo še znali biti otročji, obenem pa nam je življenje že predstavljalo uganko. Na šolskem izletu nekje med dolenjskimi griči smo se odločili za nogometno igro, pri čemer bi žreb odločil postave, ravno tako pa se ne bi ozirali na spol in bi dekleta igrala skupaj z nami. Že fantje smo se bolj delali in važili, da obvladamo žogobrc, čeprav nismo imeli pojma, punce pa sploh še nikoli niso brcale, razen v materinih trebuhih, pa tudi njihove ljubke nožice sploh niso zmogle pošteno brcniti žoge, če pa jim je to že uspelo, je bila smer brcnjene žoge popolnoma neumljiva, nenadzorovana in nepričakovana. Kako simpatično se mi je zdelo, da smo pomešani med sabo in da sta Milica in Katarina v naši ekipi. Kako pomenljivo poznavalsko smo se fantje spogledali, ko smo ugotovili, kakšne mrhice imamo v moštvu.

Tudi v nasprotni ekipi je bilo nekaj prav prikupnih ptičic in če sem se med samo igro v katero od njih zaletel, to ni bilo nenamerno, pa tudi bolelo me ni.

Nikoli nisem slovel po tekmovalnosti, a priznam, da me je svoje čase žoga uročila. Brezglavo sem letal za njo, ne da bi me skrbelo tehnično znanje nogometne igre. Pri tej tekmi nas najstnikov sem na mojo osuplost podobno vnemo opazil pri nekaterih puncah. Ko so se zagnale za žogo, je bilo zate bolje se brž umakniti in jih spustiti mimo. Že takrat sem verjel v prilično enakopravnost ali vsaj podobnost med žensko in moškim. Seveda to še ne pomeni, da so bile vse punce rojene za nogomet. Punce, ki so bile rojene za to, da bodo dame oziroma so bile že rojene dame, niso mogle računati, da bodo kdaj brcale, se prerivale in se žrle za morebitno izgubljeno žogo. Darja na primer je bila tako nežna in krhka, da se je žoge ustrašila in je zbežala od nje. Imel si občutek, da se tudi žoga boji nje. Vseeno je tekala po igrišču in vreščeče navijala za svoje. Tudi mi smo v našem moštvu imeli »zavzetega« igralca, ki je ves čas tekme na igrišču prehodil do največ 250 metrov in to počasi, kot da je nekakšen razmišljajoči peripatetik, ki nogometno igro potrebuje za iskanje ponotranjenega smisla.

Ne glede na mojo gorečnost se nisem izkazal. Premotili so me bleščeči lasje kodrolase Marjete, pa stegna Lilike in hipnotične oči očarljive Cvetke. In kadar sem se pretirano zagnal za žogo, sem se prekmalu zadihal. Ko je padel gol, tega sploh nisem opazil, le pridružil sem se splošnemu kričanju. Ni me brigal rezultat, če so okrog mene žlahtne vrstnice. Še dandanes ne vem, kdo je takrat zmagal. Da nismo vsi? Igrali smo pošteno, s spontanim navdušenjem, z iskrenim užitkom, brez občinstva in še celo brez sodnika.

Od tiste davne tekme je moralo miniti petdeset let, da zdaj lahko utemeljeno rečem, da je bila to moja zadnja nogometna tekma, saj je kasneje naneslo, da nisem nikoli več igral, pa tudi od zdaj naprej bom zadovoljen že, če bom lahko samostojno in brez težav hodil, ne da bi mi bilo potrebno tekati in se prerivati. Še več, tudi nimam več s kom deliti spomine na tisti čas. In za nekaj tistih udeležencev sem zvedel, da so že pokojni. Kdaj pa kdaj se mi zazdi, da če bi mi zdaj kdo dal pred noge prav tisto žogo od takrat, bi morda zaslišal tiste krike, smeh in začutil isto vnemo kot takrat. Ali pa bi se mi žoga zdela le en brezčuten predmet, ki s svojo okroglostjo nagovarja naš občutek za večnost.

LEMEŽ

Dotični sestavek sicer ne koprni po osebni noti in ga že izhodiščno prvinska brezosebnost zadosti izpolnjuje, ker pa naj bi se to bralo v osebnem, saj naj bi ravno osebe brale in študirale zapisano, se tudi sem narineta prvoosebna pripoved in občutje, naphano z intimno izkušnjo. Zaradi vsega tega je naenkrat pomemben celo ambient, v katerem se razmišlja ta tekst, kot tudi zaigrajo svojo vlogo spomini iz spominske banke in še osebna pričakovanja, noseča skozi želje in pristojen domet. Resnično bi rad naletel na razumevanje! Rad bi izkusil, kako zaorano obrodi uporaben pridelek in kako so deležni plodov tudi meni anonimni subjekti, prav tako svoji in odprti na vse strani.

O stanju ozaveščenosti čutenja ali pomnjenja ne razpravljajo rastline, kar ne zmanjšuje njihovih obče življenjskih vrednosti. Vrednotiti pojavnost brez pretenzij. Ukloniti se silam, ki dolbejo v prihodnost. Zaplojene so brazde, kjer se po strugi pretaka sveta energija. Brazda rodovitnosti, iz katere se razlega neskončno sorodstvo. Struga nuje, brez katere ni oplemenitenega dogajanja. Ko se vse povzdiguje nadse in stremi k razvidnosti. Sledijo razsvetljenja v nočeh.

Kaj je torej tisto, kar izkleše vse te misli v stavke in si nadeja prodornosti do bitij? Je dovolj izrečenega, če se izkaže, da sem to jaz ali ali je preveč posplošeno, če se kot avtor navede stvarstvo? Nič ne more preprečiti hvaležnosti za sodelovanje med posameznikom in njegovim okoljem, pri čemer še kako obstaja posameznikov notranji prostor, njegovo duhovno okolje.

Kako lahko nekoga zanima odsotnost duhovnega okolja, kakor tudi ga zanima odsotnost sebe in odsotnost nasploh? Če je vse stkano, bi se lahko odtkalo in razvezalo, se razpustilo do vnovične neprepoznavnosti, kjer bi se odpočilo od predstave soudeleženosti in si nalilo čistih in na novo porojenih obetov. Tako odsotnost obstaja s prisotnostjo, seveda pa prva drugo ne uspeva zaznati, druga pa prvo niti ne namerava spoznati. Zanimanje za razmerje med obema obstaja zaradi predramljenega bistva, ko se dotično prepozna v občem in si preplet izrisuje poslanstvo.

Kako zdaj opisati, da sem ob neizvedljivem poimenovanju v prisotnosti neizgovorljivega družabništva na podlagi spoznanja in zaupanja zakopan v nekakšnem energetskem polju, kjer je prisotno živo in kjer prihaja do medsebojnosti? Napajan od vseobsegajočega potihoma vriskam od hvaležnosti za življenje.

Obenem se sprašujem, kako se v resnici počutim, kadar nimam nikomur nič za povedati. Ko se mi zdi vse do skrajnosti izpeto in se ponavljajoče zgode nizajo do nepreglednosti. Kakor da je že neštetokrat vse izrečeno in ne le izrečeno, ampak tudi preživeto. Če ni nobene ideje ali snovi za dialog, potem ta zamre ali pa se replicira v kopijah samega sebe, da izpade dialog brez žara in rešitve.

Obenem imam vedno veliko za povedati. Kaj si mislim o tem, kako se počuti domači paradižnik po tem, ko ga je mikastila toča. Kaj si mislim o neizprosnosti poletja, ki od vsakogar zahteva potovanja in sprostitev. Kaj si mislim o glasbi skupine Annexus Quam, s katero me mika vandranje po že nekoliko poznanih zvočnih pokrajinah? Kaj si mislim o vselej že videnih, a niti enkrat istih oblakih?

Če samo odprem oči, se mi že predstavi slika, polna rdečine z belimi vložki in pomenljivimi motivi. Če ni tamle beseda, ogledalo, potem nič več ne rečem. Beseda za ogledalo ali sámo ogledalo? Mar ta slika odslikava samega mene in se jaz v njej odkrivam, kakor se tudi sicer v ogledovanju pokrajine ali med soočanji z drugimi ljudmi? Kolikšno težo sploh ima lahko ena sama beseda? Na tej sliki so tudi podobe, ki spominjajo na nekakšne živali z videzom kač ali ptic brez kril. Kakšno bitje je ptica brez kril? Le kaj nasplošno predstavljajo predstave? V ogledalu se iščem ali pa najdevam snov za prebiranje življenjepisa. V zgornjem delu slike je čisto pravi papirnati zmaj, takšen kot smo ga nekdaj spuščali otroci. Zmaj, ki stremi proti nebu in ga dosega namesto nas, ki ga držimo za vrvico, da nam za vedno ne odleti. Kaj nam je po vseh teh letih do zdaj sporočil? Kaj o nebu nam je predal? Nam je že ušel z vrvice, smo ga zares spustili? Smo mi te kačice, ki so kakor ptice brez kril, ki pa vseeno izkazujejo poteze pristnega življenja? Ogledalo ponuja preporod in ni nič čudnega, da je iste oblike kot papirnati zmaj.

VODA POD NAPETOSTJO

Aleš Ropošar. 1994

1

Operativno – komunikacijski center Ljubljana - Bežigrad, avgust 2023

»Boris, pridi k nam prosim pomagat, nimam ljudi! Pa še Maša je na bolniški,« sem v slušalki zaslišal proseč glas mojega šefa, sicer vodjo operativno – komunikacijskega centra Ljubljana – Bežigrad Marka Zlobca.

Bilo je nekaj dni po pričetku zasluženega dopusta, ko sem se že spogledoval z mislijo, da bi jo pičil direktno v hrvaško Istro, kjer imamo družinski apartma. A se je vreme tako poslabšalo, da je prišlo do izrednih razmer. Tiste dni me je klicala hčerka Anja, da gresta s svojim novim prijateljem Nejcem kampirat v kamp Ledena, tam nekje pri Bovcu. Imelo me je, da bi odigral vlogo besnega fotra in ji pošteno zatežil, v prvi vrsti že zaradi tega, ker Nejca sploh še ni pripeljala na obisk, kot drugič pa mi kampiranje ni bilo všeč že od malega.

Prve dni avgusta, mislim, da je bilo s tretjega na četrti avgust, so se pričele razlivati reke na Gorenjskem. Šef Zlobec, vremenski fanatik, ki je spremljal vreme preko številnih mobilnih aplikacij na vsake pol ure, je nemudoma zbobnal vso našo, maloštevilno ekipo, tudi po zaslugi bolniških in poletnih dopustov in zaukazal disciplino. V kratkem govoru, ki vam ga ne bi obnavljal, je povedal, da obstaja možnost izrednih dogodkov, poprav, ki so se dogajale na vsakih nekaj desetletij. Ko so ga vprašali, tisti od zgoraj, koliko ljudi ima na voljo, je pobesnel do konca.

»Imam toliko ljudi, jebemti, da niti ene gasilske enote ne bi mogel sestaviti, pa če bi združil tako moške kot ženske,« je norel v slušalko tako naglas, da se ga je slišalo vse do nas v spodnje nadstropje operativno – komunikacijskega centra. Če ne drugega, je v stresni situaciji, v kateri smo se znašli, poskrbel za nekaj kislih nasmeškov na naših obrazih.

Na hitro sem si iz vrčka še tople kave nalil v skodelico to črno poživljajočo tekočino, si jo dal poleg telefona, ki je začel zvoniti, še preden sem naredil prvi požirek. Prva dva klica sta se nanašala na poplavljeni stanovanji, potrebno je bilo izvedeti točno lokacijo in nato obvestiti pristojno gasilsko društvo. Le – ti so bili nonstop na terenu – prihajalo je do tega, da je drevo padlo na strehe hiš, spet drugje je zalilo klet bloka, na tretji lokaciji je plaz ogrožal hišo. Komaj sem začel nočno izmeno, sem imel v dobri uri okrog trideset klicev. Kolegi niso bili dosti na boljšem.

2

»Imamo novega sodelavca, Aljaža iz Ivančne Gorice. Aljaž, Boris ti bo mentor ta prvi teden, da te uvede v delo. Zelo smo veseli, da smo te dobili, prišel si k nam kakor mana iz nebes,« je naš šef Marko Zlobec predstavil našega novega sodelavca in mi naprtil mulca, rekoč, ti si mu mentor. Niti povišice ni omenjal, da bi ga vrag, tega Zlobca! A v tisti noči, s četrtka na petek, s tretjega na četrti avgust 2023, me je začelo v prsih stiskati od duševne bolečine. Od Anje nisem prejel še nobene informacije, informacije pa s tistega konca države niso bile niti najmanj vzpodbudne.

Poskušal sem se stoodstotno posvetiti svojemu delu, a kljub temu me je vsake toliko časa črvičilo od negotovosti. Morda bi mojo situacijo najlažje razumeli tisti, ki so v drugi svetovni vojni izgubili koga oziroma se ni nikoli vrnil, niti njegovo truplo ne, v domovino.

Aljaž je pravkar diplomiral iz zdravstvene nege, to mi je nabijal še kako uro po stisku rok, in mimogrede opravil izobraževanje še za delo pri nas. Če ne drugega, sem začutil olajšanje ob podatku, da mulc ni čisti zelenec. Vsaj osnove prve pomoči pozna iz časa študija.

»Poglej, trenutno imamo izredno situacijo, ARSO je izdal rdeče opozorilo za ta konec Slovenije. Telefoni nam zvonijo kot za stavo, zato bodi pozoren na moja navodila. Danes še ne boš dvigoval telefonov,« sem začel z uvajanjem Aljaža. Ta je pokimal, očitno je želel name narediti vtis odličnjaka, za hip ali dva se je izboljšalo tudi moje psihično zdravje. Vidim, da bom po koncu te vodne ujme, za katero upam, da se bo končala že danes, potreboval vsaj teden dni dopusta, da pridem k sebi.

3

»Baje, da je prišlo do prve smrtne žrtve. Aktiviran je državni načrt zaščite in reševanja pred poplavami,« je med odmorom rekla Aleksandra, Štajerka iz Maribora, poročena z Ljubljančanom.

»Lahko se zgodi, da bo smrtnih žrtve še več,« sem pristavil, že krepko naveličan trenutnega karambola s poplavami. Pogledal sem na uro, bližala se je peta ura zjutraj, četrtega avgusta. Jutri bo moja tamala praznovala rojstni dan, jaz pa sploh ne vem, kaj se dogaja z njo. Nazadnje sva z Anjo govorila pred njenim odhodom na kampiranje, tega pa bo zdaj že štiri dni.

Klicali so iz Rudnika, tu je otrpnila Sandra, zalilo je klet in pritličje njenega bloka. Klic je prevzela ravno ona in sreča – če lahko temu sploh človek reče sreča, je bila v tem, da je Sandra do pičice natanko poznala tisti okoliš, zato je lahko gasilcem posredovala točen opis lokacije.

Sandrino stanovanje je bilo v pritličju in je bilo seveda poplavljeno.

Sandro je kar dvignilo iz stola, na katerem je sedela. Prepoznala je glas, klical je njen partner Gregor. Poznal sem ga tudi osebno. Sandra me je že večkrat povabila v njihovo stanovanjce, za razliko od mojega kraljestva v stolpnici je bilo res izjemno majhno.

»Gregor, kje si zdaj? A se je sploh dalo kaj rešiti ali je celotno stanovanje pod vodo? Kaj pa tvoje harmonike?« je hitro spraševala Sandra in si grizla svoje nežne, s črno barvo nalakirane nohte.

Spomnil sem se, da ima Gregor poleg redne službe, zaposlen je kot vodoinštalater, popoldansko obrt izdelovanja harmonik. In sedaj je verjetno vse to šlo, oprostite izrazu, k hudiču!

»Ma ne nori, dobro veš, da imam svojo delavnico pri starših na Vrhniki,« jo je miril Gregor.

Sandra je pozabila izključiti zvok, zato se je klic razločno slišalo po vsej naši sobi. Aljaž je Sandri z roko pokazal, naj stiša glasnost zvoka na mobitelu, a Sandra ga sploh ni opazila, očitno je bila še vedno v šoku …

»Kako pa veš, da tvojim staršem ni zalilo hiše?« je v paniki nadaljevala Aleksandra.

Medtem je Aljaž brskal po računalniku in našel sveže fotografije pravkar oziroma nedavno sproženih zemeljskih plazov v Idriji. Informacije so z jutrom pričele kapljati s strani vseh medijskih hiš v naši mali državici. Tolažilo me je edino to, da pri svojem delu nismo sami, na terenu so bili gasilci, civilna zaščita, številni prostovoljci …

4

6.00 + 8.00, vez s kampom Ledena pri Bovcu

»Počasi bi bil že čas za zgodnji zajtrk,« sem se poskušal pošaliti, ko smo po šesti zjutraj dočakali prvo svitanje jutra.

»Pa tudi za nekaj uric počitka,« je pristavil Aljaž.

Sandra se je po tragični vesti o svojem stanovanju uspela toliko odklopiti, da je lahko nemoteno opravljala svoje delo naprej. Znova nas je obiskal naš šef Marko Zlobec.

»Zdržite še prosim tehle nekaj uric, nato vas bodo zamenjali Alojz, Tine in Nada,« je sporočil.

»Kaj uspel si zbobnati skupaj naše sveže upokojence?« je Sandra občudujoče pogledala svojega šefa.

»Kadar je taka izredna situacija kot so poplave, zelo radi priskočijo na pomoč,« je ostal skromen Marko, a na obrazu se mu je videlo, da mu Sandrina pohvala godi. Tudi on je bil izmučen, usklajeval je naše urnike in hkrati iskal ljudi, ki bi nam bili pripravljeni priskočiti na pomoč.

Za trenutek ali dva nam je bilo malce lažje, a vse je obrnil na glavo klic iz kampa Ledena pri Bovcu. Ko je klicatelj povedal, od kje kliče, mi je v ustih zastala slina. Moja hčerka Anja se mi še vedno ni javila, nisem vedel niti, ali je prav v tem kampu ali sta z Nejcem v zadnjem trenutku uspela najti kakšno boljšo nastanitev?

Morda si je Aljaž na samem izobraževanju za dispečerja na operativno – komunikacijskem centru mislil, da bo to lahko službica – sediš zaprt v sobici, dviguješ telefone in informacije, ki jih dobiš, nato posreduješ naprej, a že sama situacija s poplavami, ga je hitro privedla do tega, da je spremenil svoje mnenje. Ponavadi ne preklinjam, a v dani situaciji, ko je šlo PREKLETO ZARES, bi si želel ob sebi izkušene ljudi, ne pa totalnega začetnika.

Ob kričanju klicatelja, ki si je reševal kožo pred naraščajočo vodo, sem lahko samo molil k Vsemogočnemu, da ni kje tam tudi Anje. Z Aljažem sva se izmenično pogovarjala s prestrašenim mladeničem, ki se je zatekel v sanitarije. Obljubil sem mu, da bomo takoj obvestili pristojno gasilsko društvo. Poskušal sem se notranje umiriti in zadržati. Če sem samo pomislil na hčerko, me je ta adrenalin ves čas držal pod napetostjo, utrujenosti sploh nisem čutil, čeprav je bila za menoj psihično izredno naporna noč.

Klical se nam je predstavil kot Denis Vrhovnik, študent turističnih ved, ki je čez poletje preko študentskega servisa v kampu delal kot turistični vodič. A zdaj se je v nevarnosti znašel predvsem sam, za ostale ni vedel, kje so. Razumljivo, glede na situacijo, v kateri so se nahajali … Klicatelj Denis je prosil, če lahko ostanemo še nekaj časa na liniji …

»Iščem ljudi – Mitjo, Tanjo, Ožbeja …« je kričal v telefon.

»Gospod Denis, pojdite nekam na višino in se čim manj premikajte. A me slišite? Kako globoka je voda?« sem ga poskušal nekako usmerjati z vprašanji.

»Ne znam oceniti, ampak to vem, da mi sega skoraj do kolen …. pomagajte prosim … Tanja, a si na varnem? Zdaj sem v sanitarijah tega našega glavnega dela kampa, kjer so skupne kopalnice … iskat grem preostale,« je nekoliko zmedeno, a vendarle uporabno, pričal naš sogovornik Denis Vrhovnik.

Ta čas je se je oglasil še en klic, ki sem ga moral prevzeti, zato sem prosil klicatelja Denisa, če ostane z nami na vezi …

5

Moral sem na stranišče in zrak, vsaj toliko, da si nekako pretegnem ude, hkrati pa, da pridobim nekaj minutk zasebnosti, vsaj toliko, da pokličem hčerko Anjo. Mešalo se mi je od skrbi. Sodelavcem nisem povedal, da je velika verjetnost, da se v kampu Ledena nahaja tudi moja hčerka. Ampak, kolikšna je verjetnost, da bi se mi sploh oglasila? Možno je tudi, da ji je voda odnesla mobitel. Sakra, v kakšni preizkušnji se je znašla moja družina! Čeprav Marjetke, moje pokojne žene, že šest let ni več med nami, sem po tolikih letih uspel vsaj nekoliko potlačiti bolečino ob njeni nenadni izgubi. Ponesrečila se je v gorah, med plezanjem in dolgo sem si očital, zakaj tedaj nisem šel z njo.

Pritisnil sem na tipko »Kliči« in čakal. Nobenega odgovora. Globoko sem zavzdihnil. Kaj naj storim?

Odločil sem se, da poizkusim še enkrat, nato pa se bom moral vrniti na svoje službeno mesto, pa tudi Aljaž se sam ne bo znašel, tak občutek sem dobil v teh nekaj urah, ko sem z njim …

Poizkusil sem še trikrat, a venomer brez uspeha … Daj, Anja, pokliči me nazaj! Samo upam lahko, da nisi v smrtni nevarnosti …

6

Moje srce bije s podvojeno hitrostjo, ko Aljaž prevzame klic iz kampa Ledena. Mislim, saj v osnovi itak ne moremo ničesar narediti, razen tega, da obvestimo pristojno službo na terenu in čakamo … Vsa čast gasilcem, reševalcem, osebju v bolnišnici … pa kakšne bodo še posledice! Ko bo treba odstranjevati blato iz hiš, to bo šele dela … upajmo, da ne bo človeških žrtev …

Vročekrvno sem razmišljal o poplavah in njihovih posledicah, preden sem se ponovno usedel na svoj vroči stol. Utrujenosti je čedalje bolj stopala v ospredje. Moral bi popiti kako kavo ali dve, a sem vedel, da to ni dolgoročna rešitev. Kljub poplavam in vsemu sranju, ki je te dni doseglo našo lepo državico.

Hčerka me prav tako še ni poklicala.

Aleksandra je prva začutila mojo negativno energijo. Imela je srečo, ker v tistem delčku sekunde ni imela nobenega klica, zato je lahko nemoteno pričela debatirati z menoj kot svojim starejšim kolegom.

»Kam boš sploh šla zdaj, ko vama je z možem Gregorjem poplavilo?« sem bil vseeno jaz tisti, ki je pričel pogovor.

Sandra je skomignila z rameni.

»Se bo že našlo kam. Prva opcija so Gregorjevi starši na Vrhniki,« mi je odvrnila.

V tistem je spet zazvonilo in Sandra se je morala posvetiti novemu klicatelju.

7

Kratek pogovor s Sandro je name deloval skoraj tako kot požirek kave z dodatkom mleka in cukra. Osvežujoče. Ena mojih redkih prijateljic, tudi zasebno, izven službenih okvirjev. Dobro, sedaj pa gremo res, še enkrat, na delo, iz sebe bom poskusil zadnje atome moči.

Aljaž je pravkar sprejel klic o zalitju prostorov osnovne šole v Domžalah. Ko je končal klic, je bil popolnoma iz sebe, saj ni bil pripravljen na tako intenziteto klicev.

»Res smo se prebudili v krasno avgustovsko jutro. Ta dan bi mogel biti povsem drugačen – dopustniški, nekje na morju, kjer bi poležaval med borovci in dal možgane na off, pa pustil čivavo na straži,« se je razgovoril Aljaž med redkim predahom, ko nekaj minut ni zvonil nobeden od telefonov.

»Saj zdaj pa imaš začetek avgusta, ki se ga boš spominjal do konca življenja, mladenič, ha ha,« sem se zahahljal. Smehu se je pridružila tudi Sandra. Res nismo vedeli več, kaj naj, pa smo stresno situacijo, naravno katastrofo, ki se je odvijala direktno pred našimi očmi, obrnili na črn humor.

»Črni časi, črn humor. Vzemite me prosim z rezervo,« sem se še enkrat poskušal pošaliti.

Takrat je ponovno zazvonilo, zato smo se dispečerji takoj ponovno spravili k svojemu delu.

8

Novice, ki jih je k nam prinesla že upokojena, a zaradi poplav ponovno angažirana, naša nekdanja sodelavka Nada Lesjak, niso bile obetavne.

»Sem molila vso pot do semkaj, pa nisem ravno najbolj vzoren vernik, naj me ne odnese s ceste. Povsod tulijo sirene kakor da smo v Ukrajini, kjer še vedno divja vojna … Mamica moja, takih prizorov pa po televiziji nisem videla že celo desetletje,« se je razgovorila Nada.

Veseli smo je bili tako močno, da bi jo najraje objeli! Kako da ne, ko pa sem v službi že od sedme zvečer tretjega avgusta … prav tako Aleksandra kakor naš novopečeni sodelavec Aljaž. Končno prihajajo že kako uro prej napovedane Zlobčeve okrepitve! A še vedno sem čutil breme odgovornosti do svoje službe in do ljudi, ki jim poskušamo pomagati… A hkrati sem se vedno znova spomnil obraza hčerke Anje. Pa njenega fanta Nejca. Nahajata se v naravnost grozljivi situaciji. Morda … morda pa sta že rešena … morda pa sploh nista tam … To ugibanje, ta negotovost, nevednost, ali STA ali NISTA, to večno kockanje med pozitivno rešitvijo in negativo, me je notranje ubijalo že ves čas mojega šihta.

»Boris, ti pa si nekam zamišljen … A te skrbi za hčerko? Kje pa sploh je Anja?« je vprašala Nada in prekinila tok mojega razmišljanja. Vse to se je v realnem času odvilo zgolj v sekundi ali dveh. To pa je jasnovidka, ni je večje!

»Anja je trenutno v kampu Ledena, iz katerega smo pred kako uro prejeli klic Denisa, ki je prosim, če lahko čimprej pošljemo pomoč. Ne vemo, kako se je situacija razpletla. Že ves čas poskušam poklicati hčerko, a ni dosegljiva. Pravzaprav niti ne vem, če je tam ali je ni,« sem izbruhnil kakor gejzir svojo bolečino pred Nado in sodelavce v službi.

Za trenutek ali dva je prevladala tišina kot v mrtvašnici.

»Oh, to pa je zagata! Ne vem, kaj bi naredil, če bi na tvojem mestu,« se je Aljaž popraskal po glavi.

»Meni je poplavilo stanovanje, ti rešuješ hčerko …. Daj, pridi sem, dragi prijatelj Boris, da te objamem,« se je na mojo novico Sandra odzvala precej čustveno. Preden so moje noge doumele ukaz, da bi se bilo dobro premakniti proti Sandri, je bila ona že pri men in me čvrsto objela čez ramena. Malce lažje mi je bilo pri srcu, ko sem videl, da me sodelavci podpirajo v dobrem in slabem.

9

Še vedno se nisem mogel umiriti. Mislim, le kdo bi se? Pol Slovenije pod vodo, o nas že prav gotovo poročajo tuji mediji. Ravno pred minuto je sodelavec Aljaž na internetu zasledil članek v nemščini – novice so se torej že razširile. To je dobro, saj nam Evropska unija lahko priskoči na pomoč … Sedaj je bilo za malenkost lažje, ko sta prišla pomagat Nada in Alojz. Na tega človeka, ki je že dvajset let poveljeval prostovoljnemu gasilskemu društvu, sem vedno gledal s spoštovanjem. Zdaj so bili vsi računalniki zasedeni in če bi šefu Zlobcu uspelo na delo priklicati Mašo, bi eden od nas šel sprejemat klice v šefovo pisarno. Ampak glede na izredno situacijo zunaj, nas je bilo tudi sedem, če štejem zraven še Martina Wolfa – Tineta, ki pride malo kasneje, premalo, pa še šefa sem štel zraven.

»Prosim, a me lahko rešite iz brezna? S psom sva šla v gozd na sprehod, pa se je pred menoj nenadoma odprlo, pa sem zgrmel kaka dva metra. Imam zlomljeno nogo, ne morem nikamor,« se je razburjal tridesetletnik iz Krasa, baje nek pisatelj. Kar nekaj časa smo rabili, da smo ugotovili pravilno lokacijo dogodka – ja, tu je potrebno biti včasih tudi detektiv! Ali je bil pri tem dogodku poškodovan tudi pes, nam ni uspelo izvedeti.

»Lejte, zunaj se je končno prikazalo sonce,« nas je spomnil Alojz.

Skoraj vsi hkrati smo se ozrli proti desnemu oknu v glavni sobi operativno – komunikacijskega centra – bilo je kakor droben čudež po neprespani noči. Morda pa se nam je vsem od zaspanosti že malce bledlo.

10

»Mavrica je vedno znak, da bo nevihta pojenjala,« je razpredal Aljaž in pil svoj današnji četrti kapučino.

Kislo sem se nasmehnil njegovemu idealizmu. Mlad je še, pa si verjetno misli, da se da vse rešiti na hitro. Tudi sam sem bil tak, poln idej, kako se da rešiti svet. A me je življenje kmalu izbrusilo in utrdilo.

No, iz mavrice pravzaprav ni bilo ničesar, sonce pa se je kakor v posmeh ljudem spodaj kmalu poskrilo za oblake.

Treba se je bilo vrniti na delo, ki sem ga v teh trenutkih skorajda začel sovražiti. Samo spremljanje klicev in prevezovanje. Nazadnje se bo, kot je bilo to v navadi vedno dosedaj, našel nek x ipsilon in nam očital lenuharstvo in neukrepanje, čeprav je bilo to že v samih osnovah daleč od resnice. Navsezadnje smo le prvi, ki ukrepamo …

Znova sem preveril mobitel. Pišuka, samo še na petdesetih odstotkih je bil, dobra dva dni je že zdržal! Škoda, Anja se mi še vedno ni javila … Da bi mi vsaj napisala kak SMS, da je dobro …

Nov klic je terjal vnovično posredovanje bežigrajskih gasilcev. V mestnem parku je vihar spodnesel drevo, ki pa je padlo na cesto in oviralo promet. Spet drugje, v Mengšu, je voda poplavila tamkašnjo osnovno šolo. Da ne omenjam razmer, s katerimi so se spopadali koroški gasilci – Črna na Koroškem je bila odrezana od sveta. Preko novic na novičarskih portalih smo bili povezani, simbolično seveda, s celotnim svetom. V bistvu smo srečneži, saj marsikdo v teh izrednih razmerah nima za čisto vodo, oblačila, morda je komu odneslo celotno hišo …

11

Naše vrste so bile izpopolnjene – pridružil se nam je Martin Wolf – Tine, brkati možakar, sicer harmonikar v družinskem ansamblu. Šegavi možakar s smislom za humor, katerega talenti pa nam v teh izrednih razmerah ne bi kaj prida pomagali. Morda za vzdušje.

Ves zresnjen je poslušal Nadino poročilo o aktualnih vremenskih razmerah in zmajal z glavo, češ, kako se to more dogajati pri nas? Zaskrbljen je bil, to je morda pravi izraz za stanje človeka v tem sranju!

»Ja, nič, lotiti se bomo morali dela, kaj pravite?« je rekel in me tovariško potrepljal po rami.

Vesel sem bil tega trenutka, še kake ure ne bi več vzdržal, meglilo se mi je pred očmi od utrujenosti. Komaj sem čakal posteljo. Tine Wolf me bo zamenjal.

Pred odhodom z delovnega mesta sem moral še k šefu, ki me je razpisal za delo od treh popoldne. Torej me čaka danes še ena popoldanska izmena, kaj češ ... Sem navajen, hkrati pa bi ob teh izrednih dogodkih težko ostal sam doma, brez, da bi pomagal drugim. To je neke vrste zasvojenost in bolje, da je tako kot pa alkohol in cigarete …

»Morda se lahko zgodi celo, da te bomo rabili prej kot običajno, nikoli se ne ve! Zato prosim bodi pripravljen. Hvala za danes, pogrešali te bomo,« se mi je zahvalil šef Marko Zlobec. To cenim pri njem! Da se zahvali za opravljen trud, da te poskuša poslušati. Tudi zavoljo tega mi je na delovnem mestu lepo, čeprav je včasih izredno naporno …

12

»Aleluja, mislim sem že, da te ni več med nami!« sem kar planil po mobitelu, ko me je klicala Anja. Glas mi je drhtel kot zaljubljencu ob prvem zmenku z Marjetko, roke pa kot da bi imel tremor, simptom Parkinsonove bolezni.

»Vse je v najlepšem redu, očka, prosim, ne rabiš toliko skrbeti zame! Z Nejcem so naju rešili iz kampa Ledena pri Bovcu, šlo je zelo na hitro, a sva na srečo rešila vso najino prtljago. Enega so morali oživljati reševalci,« je na kratko povzela Anja, tudi sicer ni bila nikoli gostobesedni sogovornik, vse je povzela na kratko, še najrajši v kraticah. Kamen se mi je odvalil od srca. V mojem srcu je sledila detonacija. Puf! Odrešujoča eksplozija …

»Samo, da si na varnem, dragica,« sem ganjeno rekel. O tem, kako zelo me je skrbelo, nisva razpredala na dolgo in na široko. Bilo bi preveč patetično in solzavo …

Hja, tehle nekaj uric, ki jih imam na voljo, bom definitivno moral izkoristiti za počitek … A nisem mogel brez tega, da ne bi preveril novic na telefonu.

»Ob Savi so našli truplo starejšega moškega,« je pisalo v enem izmed slovenskih medijev.

Zavzdihnil sem in ugasnil mobilne podatke. Ugasnil sem luč v spalnici in se obrnil na drugo stran postelje.

Možgani so zopet delovali po svoje, telo pa si je želelo počitka. Sanjalo se mi je, da je poplavilo celo Slovenijo (kot da je ne bi v realnosti …) in da je edino Grad na Goričkem ostal nedotaknjen. Nato se je zavrtel časovni stroj in me odpeljal v Prekmurje dobrih štirideset let nazaj, k babici in dedku. Če se prav spomnim, so bile tudi takrat poplave, reka Mura je predrla nasip, težave so imeli v Dolnji Bistrici. Spomnil sem se obupanih pogledov očeta in mame, kako sta sedela pri radiu in zaskrbljeno poskušala poročila radia Murska Sobota. Televizija je bila takrat še v povojih, večino informacij smo zvedeli preko časopisov in radia. Dedek je bil do novotarij, kot je bila takrat barvna televizija precej zadržan in dolgo ni dovolil, da bi moj oče kupil televizijo, češ, da ta škatla samo poneumlja ljudi. Do določene mere je imel celo prav …

Obrnil sem se na drugo stran kavča, tokrat je na vso moč zagrmelo. A tokrat je grmenje celo pomirjujoče vplivalo name, ponavadi sem ob deževnih dneh, sploh pa v nedeljo rad ostal v postelji malo dlje kot ponavadi. Anja in Nejc sta na varnem, za ostale bodo poskrbeli gasilci, reševalci in številni prostovoljci na terenu.

»Vse bo v najlepšem redu,« sem si ponavljal v spanju, tega se še prav dobro spominjam. Nato sem iz polsna zdrsnil v globok spanec, iz katerega me verjetno tudi potres ne bi prebudil.

13

Silovito je zagrmelo in me pognalo v budno stanje. Moje stanovanje je na srečo v tretjem nadstropju bloka. Avtomatsko sem pogledal na uro, ki jo že od svojega desetega leta nosim na zapestju. 12.50. Super! Nekaj uric mi je le uspelo odspati, čeprav me je imelo, da bi spal še naprej.

Prižgal sem televizijo, ravno se je pričel pregled aktualnih novic. Poročila, ali kako se tej oddaji uradno pravi … V nekaj minutnem pregledu je napovedovalec preletel razmere v naši državi, nato je besedo predal dopisnikom s terena. Najhuje je bilo menda v Črni na Koroškem.

Umaknil sem oči z zaslona in ugasnil televizijo. Preveč, preveč je bilo to moreče zame … samo še dve uri in ponovno akcija! Še vedno se mi je po glavi motal kamp Ledena pri Bovcu. Joj, lahko bi se vse skupaj končalo dosti bolj tragično kot se je …

Ja, mogoče ne bi bilo slabo, če bi se tudi sam oglasil pri Vojku Mravljetu, našemu dežurnemu psihologu … Nekaj stresnih situacij je že za mano in tudi še pred mano, sam bog ve, ali bom psihično vzdržal …

14

»Ministrstvo za obrambo je aktiviralo načrt VIHRA, kar pomeni, da lahko odslej sodeluje tudi slovenska vojska,« mi je povedal Aljaž, s katerim si bova spet delila poklicne obveznosti. Poleg naju dveh je bila v istem prostoru še Sanda, nadstropje višje pa naš šef Marko Zlobec. Ista zasedba torej kakor ponoči, le da brez pomočnikov. Enake obremenitve in še ena prigoda z vodo, juhuhu! Zavil sem z očmi …

»Peti avgust bi moral biti moj najsrečnejši dan, pa ga bom preživela v službi med eno najhujših poplav v dvaintridesetletni zgodovini Republike Slovenije,« se je jezila Sandra. Vedel sem, da želi povedati, da takrat z možem praznujeta okroglo, deseto obletnico poroke, a so jima prav vremenske nevšečnosti že napovedano praznovanje v gostilni prestavile za nedoločen čas.

»Vsi smo v istem zosu, draga sodelavka Aleksandra! Sedaj se je potrebno prilagoditi in stisniti zobe danes in jutri, za nedeljo vremenske napovedi kažejo umiritev. Vsekakor pa boste vsi, ki ste v teh dneh delali tukaj, dobili povišico k plači, to vam kot šef lahko že zagotovim!« se je od nekod vzel glas in pojava šefa Marka Zlobca. Stal je med na stežaj odprtimi vrati in poslušal naš razgovor. Glede na razmere zunaj je bil presenetljivo miren in popolnoma prepričan v naš delovni uspeh.

Misli so mi preskočile na Anjo in njenega novega fanta Nejca. Preko SMS sporočil mi je javila, da sta našla super namestitev v enem hostlu v Izoli in da bosta poskušala tam preživeti ostanek dopusta.

»Punca bo zelo vesela, ko bo slišala za to, da sem nekaj dni v službi na uvajanju, pa že dobim povišico,« se je poskušal pošaliti naš novi sodelavec Aljaž. Tudi naš šef Marko Zlobec se je kislo nasmehnil.

»Povišica je lahko dobra motivacija, mar ne?« je zadovoljno pokimal, očitno zadovoljen s svojo idejo.

15

Ni bilo tako strašno, kakor sem pričakoval, da bo, a vseeno me je stisnilo pri srcu, ko smo okrog četrte popoldne dobili klic, da rešujejo dve prestrašeni deklici iz uničene hiše, na katero se je sprožil zemeljski plaz. Moj srčni utrip se je obnašal kakor teniška žogica pri namiznem tenisu – enkrat gor, drugič dol.

Resnično, res sem si občasno zaželel, da bi bil osemnajstletni mulo, ki se odloča, da bo šel študirat za diplomiranega srednjega zdravstvenika. Da bi lahko še enkrat razmislil o nadaljnjih korakih. Psiha, povsod pri delu z ljudmi je pomembno, da si notranje močan in popolnoma osredotočen na svoje delo.

Poskušal sem se spomniti dobrih plati našega trenutnega dela. Za trenutek sem zaprl oči in poskusil z meditacijo.

Klic jamarja iz Križne jame, ki je obupan klical na pomoč … Svetoval se mu, naj ostane miren. Da bomo poklicali pomoč …

Ja, dan se ni razvijal po naših željah, ampak, po drugi strani, a je sploh obstajal kak tak človek?

»Čas je za dvojni espreso, da nas vse še dodatno utrdi. Aljaž, ti boš kapučino?« nas je Sandra povabila na kavo. Odmor se vedno prileže, tudi kot motivacija za uspešnejše delo. Ja, pomagali bomo drugim in obenem bomo istočasno pomagali tudi sebi!

16

Jamarja iz Križne jame so naposled rešili kolegi iz jamarskega društva, a tisti njegovi klici na pomoč so še dolgo odzvanjali v meni … Lahko sem hvaležen, da sem tu, kjer sem – imam službo in stanovanje nad glavo!

Dan se je počasi prevešal v pozno popoldne. Zopet smo sprejemali klice in obenem spodbujali ljudi, naj poskušajo vzdržati do prihoda reševalcev. Počasi sem zopet splaval v rutino in si poskušal predstavljati srečne obraze, ko so zagledali obraze svojih rešenikov.

»Popoldne, okrog sedmih zvečer se vam ponovno pridružita Alojz in Tine. Poskušal sem najti še nekoga, po možnosti izkušenega, a mi to ni uspelo …« nam je javil šef Marko Zlobec.

Aleksandra mu je poslala zloben pogled. Bila je jezna nanj, da se ni bolje pripravil na nevšečnosti, ki jih prinese taka vodna ujma. A se je kmalu unesla, saj se je spomnila na to, da tudi sama ni ravno »cvetela od navdušenja«, ko je izvedela, da bo potrebno iti v takih razmerah še delat.

Upajmo, da se bo tole s temi poplavami res zaključilo do nedelje, kakor nas tolaži Marko, že sedajle je grozno za pogledat! In, kaj bo potem z obnovo vseh teh hiš, ki jih je uničila voda?

Zavzdihnil sem in ponovno sprejel telefonski klic.

AFORIZMI IN MAKSIM

Maksim Gorki

Človek, ki svoj zobobol šteje za nesrečo vsega sveta, je očitno nagnjen k pretiravanju.


Če si podlež, ne misli, da je to nekaj izvirnega.


Govori vladarjev o željah ljudstva so podobni pripovedovanju gluhonemega o glasbi.


Tudi dobro ti bo, toda ali boš dolgo živel na zemlji – kdo ve?


Če na pogrebu igra glasba, ne misli, da je bil pokojnik obupan veseljak in je umrl z zadovoljstvom; lahko se motiš.

1906

Iz kulturne zakladnice

KULTURA IN POLITIKA*

Fran Ilešič

Tu imate mojo rokó:
Stojimo na realnih tleh,
gledamo v nebo,
pri srcu pa nam je gorko!
(Pozdrav odposlancem »Matice Hrvatske«).

.

Uvod.

Nismo več v času, ko so naš narod tvorili na eni strani seljaki, na drugi redki izobraženi rodoljubi in literati. Naš narod se je razvil in diferenciral.

»Matica Slovenska« bi bila, skrbeč za ves slovenski narod, vesela, ko bi primerno razvoju naroda mogla razširiti svoje delo tudi na stanove, ki jih dosle še ne obsega. Zgodilo bi se to, ko bi jo gmotno podprli vsi stanovi, zlasti tudi trgovski in obrtniški stan Zato vabim in zovem v Matico i njih. »Matica Slov.« se bode rada dičila z dobrotvori, kakor se z njimi diči n. pr. »Matica Srpska« v Novem Sadu, ki ji stene krase slike mnogobrojnih dobrotnikov — trgovcev. Iz realij klije ideal.

S tem bi se kultura demokratizirala.

Kakor je demokratiziranje kulture le v prospeh kulturnim zavodom, tako je obratno kultiviranje najširših slojev naravna zahteva naših časov. Evo, zakaj! Najširši sloji prodirajo dandanes s svojimi pravicami v politiko. Vsaka pravica pa veže in nalaga dolžnosti; zato je umevno, da gre z občnim izbornim pravom roko v roki šolska obveznost in potreba duševnega napredka sploh. V tem smislu se dandanes kultura, ki je bila prej bolj aristokratska, demokratizira, a demokracija se kultivira.

Izročajač se tako sodbi najširše javnosti, utegne Matica doživeti, da bodo eni na glas hvalili, kar so drugi obsodili. Kar bo za ene duhovito, originalno, nenadkriljivo, bode drugim sirovost, blodnja, sanjarstvo, zastranitev s cest sedanjosti in realnosti, utrtih v narodu in njega zgodovini.

Kako naj plove Matica? Vsak umotvor ima dvojno vrednost, eno bi mogli zvati absolutno, drugo pa relativno; absolutno ali objektivno vrednost ima umotvor kot tak, sam zase. kot umetnina, ki budi prvotno estetsko čuvstvo, relativno pa z ozirom na ljudi kake dobe in njih celotno dušno življenje. Celota našega dušnega življenja ne obsega le estetskega čuvstva in ni le plod hipa, ko stoji človek pred umetnino, ampak krije v sebi obenem pojave ostalega dušnega življenja in osobito kot občo dispozicijo vso njegovo preteklost. Tradicija je to, kar sicer imenujemo podedovanost. Vsak novi razvoj mora računati s tem faktorjem. Redko more nov impulz kratko malo in trajno izbrisati vse spomine, redko pa tudi tradicija izide iz boja z novimi impulzi neizpremenjena; običajno se sklene mir aii premirje ob znatnih izpremembah v obeh taborih — prav za prav se nekoč mora nehote samo konstatirati, da ni več boja — in to, kar je ostalo kot plod trvenja in boja, je kultura izvestnega časa.

Vodnik je deloval s »Pratiko« in »Novicami z vseh krajev celega sveta« naravno kulturno, ker je pogledal nazaj, predno je stopal naprej, isto tako Bleiweis in Slomšek (prvi za materijalno, drugi za moralno kulturo). Prešernova kulturna potenca se je realizirala eno generacijo za njim; za njegovo dobo je bila poprečno nepojmljiva originalnost, revolucija, a baš zato z občega stališča sila važna, ker je kot duševna revolucija snovala napredek in bodočnost.

Manj nego na beletrističnem polju ima naš narod tradicij na polju znanosti. In vendar je nedvomna istina, da prave kulture ni brez znanosti. Zato se »Matica Slovenska« s stališča harmonskega našega kulturnega razvoja principijelno ne more omejevati na beletristiko; dasi priznava tej-le v razvoju naroda v njega celoti prvo mesto, mora ipak uvaževati tudi znanost.

Kulturen človek ni isto, kar učenjak ali strokovnjak; kulturen človek pa tudi ni isto, kar beletrist ali sploh umetnik.

Mnogo jih je, ki ob znanosti izgubijo vse stike z beletristiko, poezijo. Puste so često take duše in neharmonske; ne umevajo človeka, ker mu poznajo le glavo, ne pa tudi srca, ki nas poživlja.

Obratno pa jih plava mnogo le na krilih poezije in si nikoli z umstvenim delom ne organizira duha.

Treba je hiše, kjer je račun gospodar, ki ureja in organizira, umetnost pa gospodinja, ki ljubi pesem, sliko in kip.

Genijalnost ni isto kar kulturnost. Kultura je obdelano žitno polje, je vinograd, je sadni vrt ... Kultura ni gozd.

Kultura je obdelana duša, je razvit intelekt, je otančeno čuvstvovanje, je disciplina volje.

Kultura je torej materijelna in duševna.

Kultura ni priroda, pa tudi ni uničevanje prirode, kultura je razvoj prirode in nje požlahtnitev. Kultura mi ni obdelana zemlja niti kupljena in v kašči hranjena pšenica, kultura je oranje in sejanje, je klitje in setev.

Duševna kultura ni »tabula rasa« novorojenega deteta niti duševni samoumor, duševna kultura je razvoj zmožnosti, intelekta, fantazije in čuvstva in volje. Duševna kultura zre v ideale istine, lepote in dobrote ter nastopa kot znanost, umetnost in morala.

Mnogo ljudi vzame kulturi politika. Po selih jih zlasti živi mnogo, ki so pač nekdaj vstopili v svetišče znanosti in umetnosti, a se sedaj hranijo le s političnimi časopisi ali celo le z enim političnim časopisom, kulturnim društvom pa često direktno dajejo slovo ali jim napovedujejo boj, ker so se zastopniki onih društev kdaj pojavili v nasprotnem političnem taboru.

Spričo teh zelo aktuelnih pojavov hočem obširneje govoriti o odnošajih kulture in politike. Pri tem se hočem ozirati le na slovenske in hrvatske oziroma slovensko-hrvatske razmere; zakaj v njih se faktično danes razvija življenje »Matice Slovenske«.

O publikacijah »Matice Slovenske« za l. 1907. je poročalo slovensko in hrvatsko novinstvo, a poudarjam, da je o njih poročalo več hrvatskih nego slovenskih listov1.

Odnošaji kulture in politike.

Kultura je pospešeni razvoj prirode in tisto stanje, ki je plod razvoja; politika pa ni stanje, politika je dejanje. Kultura je pridobivanje sile in sila ali potenca, politika je uporabljanje sile in efekt.

Kultura je notri v poedincu, v narodu in v državi; politika je med državami, med narodi in med poedinci ter ureja njih medsebojne odnošaje. Dokler je bil Adam sam, ni mogel imeti nobene politike; njegova politika se je začela šele, ko je dobil Evo.

Kultura je kvaliteta, politika je relacija,
kultura je delo, politika je boj.

V boju ni morale. Nemoralnost naglasa politika za svoj neizogibni accedens; na drugih jo graja, na sebi opravičuje. V politiki odločuje rezultat, v kulturi je važen program in namen2.

Politiki žrtvujemo načela, strančarski disciplini lastno misel — uprav tako, kakor so disciplinirani vojaki, da ustrele vsi na enkrat in enako. Vsaka formalna disciplina pa ovira samostalni razvoj in s tem kulturni napredek — vsaka formalna disciplina je greh zoper stvar. Jezusa so psovali isti ljudje, ki so ga 40 dni prej v triumfu sprejemali. To je bil plod in znak politike, politične agitacije, strančarske discipline, a ne znak kulture.

A.
Medsebojna uvetovanost kulture in politike.

Kultura razvija sile, politika jih vešče in spretno uporablja.

Baš kakor v šoli! Učitelj razlaga in pojasnjuje; ako je pravilo pojasnjeno, ga uporablja.

Kaj pa naj uporabljam in izrabljam, ako nisem ničesar pridelal? Kako naj politika rabi sile, ako jih ni?

Na čem naj sloni politika, ako ni kulture?

Uspešno se vojskuje država, ki ji je razvita materijelna in duševna kultura. Uspešna bo politika, ki se opira na materijelno in duševno kulturo.

Zato je bila velika Štrosmajerjeva beseda »Prosvjetom slobodi!« Sej kulturo, politika bo žela. »Glejte najprej na kraljestvo božje in njega pravičnost, vse drugo Vam bo dodanoIn kraljestvo božje je kultura.

§ 1.
Kultura brez politike.

Ali je torej v istini treba le kulturnega dela?

Istinito je to-le: vsakikrat nima šolnik niti časa niti prilike niti volje niti potrebe, da bi praktično uporabljal dobljeno pravilo.

Isto tako se more začasno razvijati, more celo cvesti kultura, ne da bi rodila politiko; često je kratko malo pozvonil absolutistični zvonec in uporaba sile, politika je bila zadržana. Toda latentna energija išče izhoda, išče pojava; naravno je, da kultura prej ali slej rodi, in njena hčerka je politika.

Spoznavši to naravno činjenico, prodirajo države in narodi najprej kulturno; svet, ki so si ga osvojili kulturno je skoro tudi njih politična last. Eden izmed vzrokov, ki imajo izvestno politiko za učinek, je brezdvojbeno izvestna kulturna smer.

Slabo je drevo, ki le cvete, pa ne rodi! Pol človeka, kdor le misli, pa ne izvršuje misli, kdor le čuvstvuje, pa ne hoče! Proklinja ga narodna pesem, komur ni poroda. Slaba je kultura, ki se o priliki ne javi politično.

Ni treba, da bi učitelj sam z učenci uporabljal pravilo; more jim dati nalogo, da jo po najboljših močeh izdelajo sami; toda paziti mora na izdelke in jih pregledovati — to je, kulturen človek mora politično biti (če ne aktiven, a) zavzet, stoji torej lahko izven političnih organizacij, izven strančarskih bojnih vrst, a simpatizira z njimi po njih kulturnem programu.

Ni dovolj, otroka samo spraviti na svet, treba ga je tudi odgajati, zanj skrbeti, ga spremljati po njegovih potih in ga v opasnih hipih ne ostaviti, sicer lahko pade in propade in ne bo — zdravih vnukov in vnučic, veselja dedom in babicam.

V tem smislu je kulturen človek dolžan, se brigati za plod svoj, za politiko, jo spremljati po vseh potih — najhujše pa je, če oče sam zapeljuje ali zatajuje hčerko. Njegovo očetovstvo mu ni opravičba, očetovstvo mu je vir krivde: dvakrat je kriv, baš zato, ker je oče. Zato kulturnemu delavcu njegovo delo ne opere političnega greha.

»Spoštuj očeta in mater, da se ti bo dobro godilo na tem in onem svetu!« Da, da! Veliko oblast so dajali narodi roditeljem; mi dandanašnji pa poudarjamo poleg njihovih pravic tudi njihove dolžnosti. Zato kličemo kulturnemu človeku: »Spoštuj svoje dete, politiko, da ti po tvoji krivdi ne zabrede na kriva pota in tako ne pokvari vsega roda!«

Kako je soditi o hrvatski poslovici: »Nije sablja za popa i fratra, neg molitva i križ oko vrata? «

§ 1.
Politika brez kulture.

Kaj pa tista deca, pritepenci, razposajena, ki jim človek ne ve niti za mater niti za očeta?

To je politika brez kulture.

More se razviti politika tudi v deželi brez kulture, kakor se taka dežela lahko tudi vojaški organizira. Toda taka politika je nezakonito in zanemarjeno dete.

Kultura je politiki mati-zemlja, nje široka osnova. Kjer je politika, a ni kulture, tam je dim nad streho brez krepkega ognja v kuhinji, tam je grad zidan na pesek (ne sezidaš ga več, ako se ti poruši), tam je cvetica le položena na zemljo, zato jo polomi in podere svak vihar in cvetica usahne, ker nima hrane. S političnim porazom je tam izgubljeno vse.

Poraz doživeti more sicer tudi politika, ki raste iz kulture, a tak poraz je le toliko kakor toča, ki pobije setev — bo že zopet zrastlo, saj je zemlja obdelana!

V slovanskem svetu se je često in mnogokoje prej začelo politično življenje nego kulturno. Zato so pojavi političnega življenja često nezdravi.

Politika nas je zasačila pred dobo; to je tem usodnejše, ker je Slovan po svoji naravi očividno bolj zvan na kulturno poprišče nego na politični mejdan.

Kakor ves iztok, posvečujemo notranjosti več pažnje nego vnanjim činjenicam. Meditacija in kontemplacija, subjektivizem vežeta Slovana na samoto in mir. Zato se polni domotožja vračamo s Prešernom iz sveta v Vrbo. Imamo odlično liriko, a slabšo dramo. Nihilist je lahko umetnik, a ne more biti političar, Črtomir je lahko psihološki problem, a ni za politiko, ker se zaleti, a »se pozneje ustavi«.

In zares na kulturnem polju, kjer odločuje notranjost, imamo lepe uspehe, vendar zopet lepše na polju umetnosti, nego na polju znanosti. Baš ta zadnja činjenica pojasnjuje trditev, da smo manj pripravljeni za politiko; zakaj baš znanost disciplinira genijalno individualiteto ter ji da značaj, ki je potreben v politiki, značaj vztrajnosti in opreznosti.

Kakor stoje stvari sedaj, moramo reči, da smo se današnje politike bolj naučili od drugod, nego jo razvili iz sebe; uprav zato ne presojamo pravilno nje naravnega razmerja do kulture ter ji često dajemo preveč pravic.

Politika, ki se ni organski razvila iz kulture, ne prezira le moralne kulture kakor na žalost politika sploh, ampak zanemarja tudi intelektuelno in estetsko kulturo, to je, znanost in umetnost, isto tako šolo, ki jima je odgojiteljica.

Politika brez kulture je izdelovanje okvira brez vsebine ter more slučajno ustvariti veliko domovino, a ne jake in lepe.

§. 3.
Izprememba politike ob izpremenjeni kulturi.

Kulturna izprememba se vrši polagoma; tekom desetletij more naša duša dobiti čisto nove temeljne nazore o svetu Naravna posledica je, da vsled kulturne izpremembe prestopi človek tudi politično; zakaj smer politike se naravno krije s smerjo kulture. A kdor prestopi od danes do jutri, je politični begun in kulturni izdajalec, ako je bil sploh kulturno zavzet. Njegov prestop ne izvira iz kulturnega uverjenja, nego iz prikritih, često osebnih nagibov.

Predno pa o kom izrečemo tako obsodbo, moramo dakako vedeti, ali prestop ni vnanji izraz in posledica dolgotrajnega, dolgo ne dobojevanega notranjega boja.

Na videz si moreta nekaj časa nasprotovati smer kulture in smer politike. Tako more na pr. vse kulturno zanimanje delj časa biti obrnjeno na zapad, a politika gledati na iztok. Toda ta razlika smeri provzroči prej al slej konflikt; v tem konfliktu bi mogla zmagati kultura.

Zapadnjaška kulturna smer je v Slovencih povlekla za seboj že marsikaterega političarja in rodila »Vetrogončiče«, ki smatrajo svoj rod le za — svojo zibelko.

Včasi je kultura tuja, a politika je ali hoče biti domača; to je neprirodno in zato netrajno. Politično smo še radikalni, doma in v družbi, ob svoji knjižnici in za zatvorjenimi durmi pa smo že tuji; vzagajajoč svojo rodovino v znakih tuje kulture, izpodjedamo svoji politiki tla. Tako politikovanje je bobnanje ob grobu; zakaj tuja vsebina razžene prej ko slej domačo obliko, in to ali že v tebi ali v tvojih otrocih. »Po otrocih jih boste spoznali.«

Naši preporoditelji so bili, i ako so bili predvsem političarji, zavzeti za narodne izraze, za narodne pesmi, za narodno nošo ...

V nasprotno smer se na pr. kretala dalmatinska politika, ako zahteva zedinjenje z banovino, in dalmatinska umetnost (gl. »Obzor« z dne 14. 6. 1908.). Slovenske pol. stranke imajo v svojih programih hrv. drž. pravo, a za to se ne brigajo, da bi kulturo spravili v isto smer. Zato so dotične programne točke mrtve.

§ 4.
Izprememba kulturnosti ob izpremenjeni politiki.

Politika je kakor vojna, ki izpreminja položaje, ustvarja nove oblike.

Kolikor pa s temi oblikami ustvarja kulturi uvete in sredstva, toliko jo pospešuje ali ovira; zato se ob izpremjeni politiki more izpremeniti kulturnost zemlje; to velja za znanost in umetnost, ker sta te dve odvisni od vnanjih uvetov in sredstev, ne velja pa za moralno kulturo, za značajnost.

Ali se zemlja izpremeni, zato ker je vihar pripogibal ali pripognil drevo? Komur je zares pognala kultura v srcu, ta radi izpremenjene politične konstelacije ne bo izpremenil svojega bistva. Vršeč svoje dolžnosti, opravljajoč svoje delo, množeč svoje in sveta sile, ne bo gledal, kako stoje zvezde, kako piha veter. Po vetru obračajo plaščiče svoje ljudje, ki jim besede in čini ne izvirajo iz prave kulture. Kulturo svojo izroči političnemu pritisku le, kdor je nikdar ni imel.

Kdor pa je odbil napad na svojo moralno kulturo, je s tem pomagal odbiti vobče ves politični pritisk, ki je ogroževal tudi znanost in umetnost in njen razvoj. Zato je kulturnost vobče rešena, ako je trdna in neomajna naša moralna kultura.

§ 5.
Politika in kultura kot sredstvo in svrha.

Naravno je, da se hči ravna po materi, torej politika po kulturi in ne obratno.

Zakaj politika je, kakor vojska, le sredstvo v dosego svrhe, sredstvo v očuvanje in pomnoženje kulture. Belium propter pacem in ne obratno!

Kot hči kulture mora politika zopet roditi hčer, nalikujočo babici, kulturi. Politika ima svrho izven sebe, v kulturi.

Baš zato, ker je politika močno sredstvo kulture, greši tisti, ki zavozi voz politike, ker s tem podrezuje žile kulturi.

Često pa vidijo politične stranke in vlastodržci v vseh svojih kulturnih akcijah le golo sredstvo v dosego političnih namenov, to je, mati služi hčeri. Pospešujeje gospodarsko kulturo in često duševno, a ne, kakor da bi se direktno interesirali za njo; vse je le radi politike. Pace (culturä) paratur bellum (politica) namesto: Bello (politica) paratur pax (cultura).

Navadno postopajo tako politične stranke ali vlastodržci, kadar so na slabih nogah ali kadar se uvaja nova politika. Dakako da je gojitev kulture njih namenu in obstanku končno nevarna. Zakaj čim začuti sivec moč, hoče iti svojo pot in vrže jezdeca raz sebe Jezdec kliče: »Die ich rief, die Geister, wird’ ich nun nicht los!« — na zadnje pa je v jarku.

Včasi hoče politika zavladati v kulturnih društvih, zato da bi pripravila pot drugi kulturni struji, drugi kulturni vsebini. Tu je razmerje med politiko in kulturno pravo, politika služi le kot sredstvo kulturnemu boju. Toda često se politika meša v kulturo, ki je čisto formalna, kjer bi zaman iskali razne kulturne vsebine; mislim na pr. na petje in na telovadbo; v tem slučaju je dotična kultura nje osvajaču golo sredstvo za politiko.

B.
Uvedba v kulturo in v politiko.

Kakor je oče prej nego sin in pravilo prej nego uporaba, tako mora v človeku kultura biti prej nego politika.

Črevljar in krojač ne vzame učenca, ki nima nekake, vsaj ljudskošolske naobrazbe, a za politiko, ki je težka veščina in umetnost, naj bi bil dober vsakdo, najsi se je kaj izobraževal ali ne!

Kakor prve šole ne vzgajajo že za stan, tako ne morejo vzgajati za politično stranko. Vzgoja bo gledala, da kultivira učenca; to kultiviranje se nehote vrši v smislu kake kulturne struje, a ne sme zabresti v politično stranko. »Talent sem ti dal na pot, pojdi pa sam!« tako govori učitelj, vedoč, da bi sicer grešil, kakor greše roditelji, kateri prerano določujejo sinovom stan ali jih silijo vanj.

Kultura je misel ali čuvstvo, politika je čin. Je li dobro, če je čin pred mislijo in čuvstvom? Samo Merkur je bil brž po rojstvu gotov s činom, pa še to je bila — tatvina.

Zato ni vesel znak, če je res, kar je citati, da namreč ni več dijaških literarnih krožkov, kjer bi se deklamovalo, pesnikovalo in pisateljevalo; tem manj vesel znak je to, ker je na drugi strani gotovo, da je mladina naša rano že zelo razcepkana politično. S tem se le krepi neugodna činjenica, da je vse polno aktivnih političarjev, a malo kulturnih ljudi. Vsi hočemo biti brž in samo kovači, črevljarji in mizarji, a ne pomislimo, da bi pred vsem morali biti ljudje.

Kakor mladino tako tudi kmete rajši uvajamo v stranko nego v kulturo. Seljaka politično prej buditi nego ga kulturno obraziti, je opasno počenjanje in demagogija. Umevno in opravičljivo je le v izvanrednih, nenormalnih razmerah.

C.
Kultura in politika v izvanrednih, nenormalnih razmerah.

V normalnih razmerah je kultura mati, voditeljica politike, politične stranke so v okviru kulturnih struj.

V izvanrednih razmerah pa stopi politika mogočno v ospredje; prezirajoč kulturne razlike, si sestavlja stranke iz kulturno heterogenih elementov. Tako je v časih opozicije ali boja — žal da je vojne često treba, da je često treba »bello parare pacem". Taki politični stranki, ki ne sloni na kulturno enotnem programu, more biti svrha na pr. državopravna ali narodna; ni ji direktno in pred vsem za kulturo (za vsebino kulture), gre ji za uvete in obliko kulture.

In zares, kdor bi se vdajal le vsebini kulture in se prej nič ne pobrigal za nje uvete (na pr. za jezik), ta bi nalikoval Arhimedu, ki je študiral svoje kroge, a vdrl je neprijatelj in mu jih pohodil. Ako si ne zavarujem delavnice, ne bo dela; ako si ne osiguram vsaj donekle oblike, ne bo prave vsebine.

Slovensko delavnico dandanes čuva vsakdo, ki rajši ljubi »Slavo« nego »Emmy« in se zanima ludi za napise na poštnih pečatih. Kaj je bistvo stvari, je odvisno od položaja.

Seveda tako politično zanimanje, tako politično-formalno postopanje ne sme zavirati in obsojati strank, ki delajo za vsebino, temveč naj jim stoji ob strani in stori svoje kot njih popolnilo. Zakaj oboje je potrebno, uveti kulture in vsebina kulture, vendar je ta le zadnja konec in svrha.

V normalnih razmerah si vsebina sama da obliko; zato imajo formalno-politične stranke kot bojna konstelacija pravice do obstanka le, dokler je neprijatelj blizu, in so torej upravičene le začasno, a takrat niso le upravičene, marveč so absolutno potrebne.

V takih nenormalnih razmerah smo narodi, ki nam preti narodna pogibel; zato smo vsi vojniki, večni graničarji, ki š puško ob nogi obdelujemo polje svoje prosvete. Osobito in v visoki meri pa velja to za kraljevino Hrvatsko, ki ima poleg malih političnih vprašanj nerešeno in nedobojevano visoko politiko, ki ima baš dovolj visoke politike, da jo drži v neprestanem nemiru ter ji ne da, se oddahniti za mirni kulturni razvoj. Hrvati pa so važen in močan politiški faktor. Hrvati imajo neprestano veliko politično vojno že nad sto let.

Gorje je bilo zemlji, ki jo je pustošila 30 let vojna! In strašen je bil stavek westfalskega mira: Cuius regio, illius et religio! Čigar je politika, njegova je kultura.

Pravično bo sodil o Hrvatski le, kdor jo zares pozna in uvažuje njen težki položaj. Le on bo tudi pravilno sodil o Štrosmajerju, ki je mesto ljudske šole dvignil visoko šolo in Akademijo; v kričečih in skrajnje političnih časih, ko je bila blizu propast politična, je dvignil tisti del kulture ki direktno drži v politiko, njen najjačji steber, vseučilišče. Zabranil je s tem, da gora ni padla na domovino — bolj spodaj se hiša popravi, ko se ni več bati velike in akutne nevarnosti.

Slično je tudi rešiti vprašanje, ki ga je često čuti, ali naj zahtevamo Slovenci univerzo, predno imamo svoje nižje šolstvo. Zakaj tudi mi smo »graničarji«.

Po hipno potrebni svrhi svojega dela si Slovenci in Hrvati ne nasprotujemo, ampak se popolnjujemo: Hrvatom je pred vsem dolžnost oblika, Slovencem more in mora pri srcu biti pred vsem vsebina.

In ta vsebina in ta oblika sta združljivi, ker Slovenci nismo imeli nikoli posebne (državnopravne) oblike, a Hrvati ne vsebine, katera bi bila različna od naše. Slovencev in Hrvatov kulturna prošlost in sedanjost je različna le graduelno, a ne bistveno.

Kdor ve, da je treba narodu obenem vsebine in oblike, vidi, da je le v naši popolnitvi, spas. Zato ni dober Slovenec, kdor ne ljubi hrvatstva, in obratno.

Končni cilj nam je skupna kultura. Čim bolj nam najnovejši dogodki osiguravajo obliko, tem laže se bo dosezala kulturna vsebina.

Stranke in politične skupine so lahko teritorijalno poljubno omejene; kulturo omejuje in določuje le priroda.


* Dr. Fran Ilešič: Kultura in politika. Ponatisk iz »Glasa Matice Hrvatske« g. IV. br. 1—2. Izdale: »Matica Hrvatska« in »Matica Slovenska«. Zagreb 1908. Tiskala »Prva hrvatska radnička tiskara«.

1 To je vesel znak bodočnosti. Živeč v 5. desetletju svojega obstanka, sme in mora Matica iz obzorja, ki ga je imela dosle, ki ga je imela v svoji mladosti, stopiti malo dalje in više. To velja kakor vobče, tako tudi za slov.-hrvatske prilike.

2 Politiki je vsako sredstvo dobro ... • Politika je poleg kapitala največja vlačuga ...“ (Dr. Hinterlechner v »Lj. Zv.« 1908, 93.)

ASOCIACIJE NA BIBLIJO

Domen Svitr. 1953

1.

»Gospod je moj pastir, slabo se mi ne more goditi. Na pašnikih zelenih me pase, k tihim vodam me vodi. Poživlja mojo dušo...« Psalm 23,1-3.

Ali potrebujemo vodstvo, ali naj se zatekamo k svoji svobodni volji, ki nam je položena v zibelko? Velikokrat sem izkusil, da je neka zadeva izgledala grozna, a se je čez čas izkazala kot nujno potrebna in njene posledice so bile dobrobit zame. In obratno. Veselil sem se in zahvaljeval za prijetnost in užitek, kmalu ali čez mesece, leta pa sem ugotovil, da sem se ujel v zanko neznanega storilca. Moral sem si priznati, da ne vem, kaj je dobro zame. Včasih niti ne vem, kaj želim in potrebujem. Če sem vsaj približno pošten, priznavam, da so križpotja včasih frustracija, nimam zanesljivosti, da mi bo izbrana pot v blagoslov. Da me bo pripeljala do spoznanja, do uvida, da bom ob koncu steze boljši človek, kot sem bil na začetku. Užitek ali korist sta minljiva in če sem zavoljo njiju padel na nižjo raven zavedanja, bi bilo bolje, da se jima ne bi posvečal in prepuščal. Dojel sem, da moram biti poslušen neki avtoriteti, vendar je odločilno kateri. Očetu, policaju, zdravniku, duhovniku, svojemu egu? Včasih, se bolje malokdaj, kateremu koli od njih. Zanesem se lahko edino na tistega, ki me ljubi in zanesljivo ve, kaj je v danem trenutku najbolje zame. Pa to ni mama, ki me je rodila niti učiteljica, ki meje kot otroka pokorila. Pokleknem le pred Njega, ki meje ustvaril in dahnil Duha vame. Ki mi je pomagal, da sem spoznaval trajne vrednote in si zgradil varen obroč – vrednostni sistem. In na njenem vrhu je ljubezen do resnice. Ne resnice kogarkoli, temveč resnica v besedi in vzgledu Jezusa Kristusa kot ga spoznavam v Bibliji, v naravi, v otrocih, v živalih in človeku, ki je moder in ljubeč. Ki me gleda v oči in preskoči na pomoč, ko sem na tleh, ki je razumevajoč in se trudi, da bi bil pravičen in pošten. Doktorat je marsikdaj napuh, nov avto nova zabloda, nov prstan ali zlata verižica , tudi jahta = iluzija. Kako bi garal za to, ko pa moji mali črni, rdeči, rumeni, pa tudi beli bratje umirajo od lakote ali granat!?

2.

»Slavi duša moja Gospoda, in vse kar je v meni, sveto ime njegovo! Ne pozabi vseh njegovih dobrot! ... Odpušča ti vse tvoje krivice, ozdravlja vse tvoje bolezni; venca te z milostjo in usmiljenjem, da se ti kakor orlu ponavlja tvoja mladost.« Psalm 103.

Gospod, zdravje, mladost so vrednote, prioritete marsikomu. Znotraj tega trojnega je izjemen blagoslov, ki se ga pogosto niti ne zavedaš. Če izgubiš enega od tega trojčka, si prizadet ali celo ranjen v srce. Če se ti izmika mladost, je naravno in tudi bolezni privrejo na plan. Kakor mineva mladost in se kopičijo tegobe ter zorijo bolezni, te ščitijo znova in znova Jezusove stopinje v tvoji duši. Vihravost in drznost počasi odstopata prostor preudarnosti in modrosti. Otroci in kasneje vnuki črpajo tvojo kri, omogočajo pa ti, da neustavljiv pretok mladosti v zrelost in staranje drastično upočasniš. Posebej če si osredotočen na » biti« in ne na »imeti«. Radostiš se, ker si se naučil biti tukaj in zdaj, dojel, da »v ljubezni ni strahu, ker strah povzroča trpljenje...« 1. Jn list 4.

Z resnicoljubnostjo in iskrenostjo si ohranil prisotnost igrivega otroka v sebi, uživaš v tem, da si ljubljen in ljubeč; pa tudi sam in zapuščen.

Ko nisi več tako zabaven in darežljiv, se kot cvetni listi osujejo » prijatelji«, lahko si tudi otrokom na repu pomembnosti, ostajajo pa ti sonce, oblaki, veter in dež. Gozd je tvoj hotel, travnik pogrnjena miza. Bos stopiš v rosno travo, ko se še jutranja zarja prebija iz temne noči, ko se razblinja zvezdnato nebo. Zazreš se vase in izbrskaš nekaj svetlega v drobovju; ko zastane dih, ves, da te nekdo potrebuje takšnega kot si v tistem trenutku. Raven zavesti ni odločilna, sočutje vstopa na velika vrata, odpreš okno svojih oči in prisluhneš tišini. Rodil se je novi dan, ki je lahko dar ali prikrita bolečina, ki ne (z) more ven.

3.

»Gospod daje modrost, iz njegovih ust prihaja spoznanje in razumnost. On je zavaroval uspeh poštenim, ščit je njim, ki žive brezmadežno...« Prg 2,6.7

Modrost, spoznanje, razumnost, poštenost, brezmadežnost, uspeh. Vrednote, kreposti, ki plapolajo med nami kot drobna semena v vetru in kjer padejo na rodovitno prst, vzkalijo, rastejo, rodijo sad. Vreme, ujme toča, bolezni so neugodne okoliščine, ki nagajajo že kalčkom in dokler se rastlina ne okrepi v koreninah, so lahko pogubne zanjo. Alkoholizem, incest, agresivnost, odsotnost so ujme, lahko celo tornada v družini za novorojenčka, dojenčka; pa tudi kasneje, vendar so prva tri leta temeljna. Če preživi, je ranjen in poškodovan v duši, in kaj hitro ga lahko ta zaznamovanost pelje skozi trnje in osat. Mora biti zelo močan organizem, da ne zdrsi na rob družbe in se ukrivi v sebi. Izbranci pa polni brazgotin in odprtih ran osmislijo dar življenja in so v etiki (in še čem) vrhunski. Brezmadežnost po moje ne obstaja v svoji idealni različici, je pa mamljiv smoter vsaj za menihe, nune in morda še koga. Nekje sem slišal, da tako kot je človek stvarno med nebom in zemljo, je v njem potencial, da se približa angelom ali demonom.

Posameznik se na neki točki poti začne namerno in zavestno odločati katere smeri, kakšna pota bo izbiral. Bojim se ( pa ne dobesedno), da mnogi o tem niti kaj dosti ne tuhtajo, da se bolj prepuščajo začetnim osebnostnim danostim: čim več ugodja in čim manj neugodja. Čim manj truda in napora in čim več užitka in lagodja. Tako niti ne pričnejo ozaveščati svoje notranjosti. Zmanjšanje telesnih moči, bolezni jih prisilijo, da se vprašajo, kaj je telo in kako ga peljati v zdravje, za duševno dinamiko pa pogosto zmanjka časa. A je še kako pomembna; če ne prej, jo občutijo, ko se v dušo pritihotapi demenca.

Spet drugi pristop pa temelji na prepričanju, da je vse v zvezdah že zapisano in si le domišljamo, da imamo klešče in nakovalo v svojih rokah. A o tem se naj prepirajo filozofi in teologi, univerza za mnoge je vsakdanji kruhek.

4.

»Svoje srce sem obrnil v to, da bi z modrostjo preiskoval in zasledoval vse, kar se godi pod nebom. Videl sem vsa dejanja, ki se gode pod soncem, in glej, vse je nečimrnost in lovljenje vetra.« Prp 1,13. 14

Lahko bi rekli, da je najmodrejši izmed človeških sinov, mogočni kralj Salomon, na stara leta zašel v nihilizem. Morda pa je videl, da so zgodovino pisali zmagovalci, in da so njih rdeča nit kri, znoj in solze. Rim je ponujal plebejcem kruha in iger, Napoleon je osvajal Evropo do požiga Moskve, a končal sam kot izgnanec na opuščeni Sv. Heleni; da ne govorimo o usodi Indijancev in Aboridžinov.

A vendar veliki apostol Pavel poziva: »Prizadevajte si za ljubezen, hrepenite pa tudi po duhovnih darovih, a najbolj, da prerokujete.« 1. Kor 14,1. In dalje: »Če bi razdal ubogim vse, kar imam in ko bi dal svoje telo, da zgorim, a ljubezni ne bi imel, nič mi ne koristi.« 1. Kor 13.3. Ali to pomeni, da so najodličnejše med ljudmi »prodajalke ljubezni«? Po preprosti logiki je imajo toliko, da jo lahko prodajajo... Nočem se predajati sarkazmu in omalovaževati materinske in bratske ljubezni; pa tudi ljubezni do sebe in do Boga, a vendar se na prvi pogled zdi, da prevladuje in kraljuje spolnost (in pohlep). Vsakdo, ki se je v seks podajal le kot koprnenju po orgazmu; pa po drugi strani doživljal tudi globoka in trajnejša čustva; je izkusil in ve, da je prvo le bleda senca drugega. Vsak lahko vidi, kako je labodji par veličastnejši od kozla, ki mu je monogamnost deveta briga. Ko pride njegov čas, podira vse pred seboj in smrdi »kot pok«.

Ne bi rad vlekel neosnovanih paralel med živalmi in ljudmi, čeprav ni skrivnost, da sta konj ali pes plemenitejša in zvestejša od mnogih, ki so si nadeli naziv »krona stvarstva.« Ni treba biti nadpovprečno inteligenten, da dojameš, da človek ni enoznačno bitje. Čeprav nihče ne oporeka, da si naziv človeka lahko nadeneta tako Jack Razparač kot mati Terezija. Zaključimo lahko z uvidoma, da je razdalja v zavesti med ljudmi skoraj neskončna, in da etika in estetika med posamezniki ponujata odgovore vesoljnih razsežnosti. Žal pa se iz ene v drugo ljubezen ne pride s svetlobno hitrostjo. Ravno obratno, večina nas je takih, ki nimamo ali nismo imeli razčiščenih pojmov glede srca in genitalij in le trudoma in po polžje lezemo iz ujetosti v oklep kvantitete v blagor kvalitete. O Duhu pa največkrat niti ni ne duha ne sluha.

5.

»Kadar so ga nečisti duhovi videli, so padali pred njim (Jezusom) in kričali: Ti si sin Božji. Marko 3,12.

Kdo verjame, da obstoji tudi tu na Zemlji nevidni duhovni svet in da so prisotni dobri angeli ( Kerubi in Serafi); pa tudi, uničevalni( demoni)?! Vsak bi naj imel svojega angela varuha, ki je vedno ob njem, ga ščitil in mu šepetal na njegovo vest. Je izpolnjevalec Zveličarjeve volje, in dobro ve, kaj je za posameznega zemljana najbolje v določenem času in generalno. Zato je izjemno pomembno, da imamo budno in čisto vest, saj nas njen glas vodi po poti, ki je za posameznika najboljša in najbolj prava. Strmeli pa naj bi tudi za tem, da prihajamo do novih materialnih, duševnih in duhovnih spoznanj in da ravnamo v skladu z ravnijo zavesti, ki nam je v življenju prirojena in pridobljena. V njej se zrcalijo naša stališča in prepričanja » ; pa tudi predsodki in odsev družbenih in kozmičnih vplivov.

»V tem se je dopolnila ljubezen pri nas, da imamo trdno zaupanje ob dnevu sodbe; ker kakor je On smo tudi mi na tem svetu.« 1.Jn 4,17

6.

»Z nami bodo milost, usmiljenje, mir od Boga očeta in od Jezusa Kristusa, sina Očetovega, v resnici in ljubezni.« 2 Jn 1,3

Milost in usmiljenje sta nadgradnja pravičnosti in sestri srčne dobrote. Nekateri ljudje imajo radi pravičnost, ki se zrcali v reku » zob za zob, oko za oko«. Vendar tak pristop ne prinaša miru. Skrajna inačica tega je »kri za kri« čemur smo priča še danes in spremlja človeštvo skozi celotno zgodovino od Noeta naprej in nazaj, najbrž vse od izgona iz raja. Mnogi imajo stališče, da je pošteno, če akciji-krivici sledi reakcija- maščevanje. So pa med nami tudi taki, svetlobni utrinki, ki zmorejo odpuščanje in so milostni tudi tistim, ki so jim povzročili krivico. Tak pristop se pogosto odvija v odnosu med staršem in otrokom, posebej v obdobju pubertete, ko se mladostnik skuša izviti iz primeža staršev, ki je bil bolj ali manj avtoritativen v otroštvu. Bolj kot so bili starši strogi in v tej strogosti togi, več je verjetnosti, da se jim bodo pričeli upirati pri 12. -tih do 17-tih; nekateri prej, nekateri pozneje. Najbolj prestrašeni in s krivdo obremenjeni pa zelo težko kadarkoli. So pa odnosi ponekod tako zaostreni, da do sprejema in resnične naklonjenosti, kaj šele brezpogojne ljubezni, v resnici nikoli ne pride. Včasih zaradi alkoholizma, droge in nasilja v družini, ko odraščajoči nosi v srcu bolečino in zamero, tako da nikoli zares ne odpusti staršu fizičnega in psihičnega, lahko tudi spolnega, nasilja.

Taka zamera in travma se lahko vleče v odraslost in celo starost, je pa izvor nesvobode od odnosa; in bremeni tako starša, še bolj pa odraslega otroka. In tu pride do izraza milost in odpuščanje, ki ju je najbolj drastično prinesel na naš planet Jezus Kristus, koje s kriza dahnil svojim krutim mučiteljem: »Odpustite jim, saj ne vedo, kaj delajo.«

Takšno stopnjo zavesti, pa tudi nižjo, dosežejo le redki in se to izjemoma. Se najmanj težko v času nebogljene starosti staršev, ali po njihovem odhodu iz tega sveta.

Ne upam si neposredno pozivati k vsakokratnemu odpuščanju, ker se zase ne vem, kaj je v mojem nezavednem, čeprav sem si ta ideal načrtno in zavestno zadal že daleč nazaj. In začutil sem olajšanje, ko sem nehal »kriviti« starše za njihovo nezaželeno in neustrezno vzgojo; za konflikte, ki jih nismo znali razrešiti. Ko so se v mojem srcu, kot posledica Jezusovega usmiljenja, rodili milost, odpuščanje in hvaležnost, seje zgodil skorajda mali čudež; saj je atek malo pred odhodom z olajšanjem dahnil: ‘Sin se mi je vrnil.’

7.

»In koje odprl sedmi pečat, je nastal molk v nebesih za kake pol ure. In videl sem sedmere angele, ki stoje pred Bogom; in bilo jim je danih sedem tromb.« (Razodetje 8,1.2.)

Kaj je lahko molk, tišina in koliko ju sploh najdemo, posebej v mestih? Drugo vprašanje pa je, ali ju sploh iščemo!? Tišina med dvema, tremi se zrcali kot zadrega, da ne rečem grožnja. Zakaj nas je strah tišine, ko smo sami (s seboj ali brez sebe)? V tišini o v gozdu posebej, šelesti listje, šepeta veter, pojejo ptice, ki oznanjajo jutranjo zarjo ali se v somraku vračajo v svoja gnezda. Zadnjič sem videl nad sadovnjakom sokola, kako je izmenično krožil in lebdel pod oblaki.

Če bi pogledali vase samo en odstotek časa, ki ga prebijemo pred zrcalom, da vidimo kako čedni smo in se še polepšujemo; bi bila individualna in planetarna zavest vsaj za spoznanje više. Manj bi bilo klavnic za živali, manj smeti po tleh in na odlagališčih, ozonska luknja ne bi bila tako velika, ledeniki bi se počasneje topili, manj plastike bi bilo v morju in embalaži ... in, kar mi je najbrž najbolj pomembno – spoznavali bi svojo dušo, ki je bolj ali manj ujetnik se tako lepega telesa.

Sveti Duh bi pokazal razpoke in mlake naše osebnosti in lahko bi se pričeli vzpenjati po lestvi proti najlepšim sadežem na jablani ali češnji. Načrtno in zavestno bi se lahko ozrli v nebo, opazovali zvezde in nehali sanjati o zvezdah, ki jih valijo čez ekrane mediji in požrešni oglaševalci. To je prispodoba, neposredno rečeno pa pomeni, da bi lahko pri polni zavesti in z vajo, ki nam ustreza, krepili vrline, sposobnosti in spretnosti uma in telesa. Menim, da je tišina dragocenejša od vina, oboje pa naj bo premosorazmerno vsaj adolescentom, pa če imamo hčerko ali sina...

8.

Kdor se drži pravičnosti, seje za življenje, kdor pa se žene za hudim, za svojo smrt. Prg 11,19 ... Usmiljen človek pripravlja sebi dobro, neusmiljenec pa povzroča lastnemu telesu bolečine.« Prg 11,17

PERJE V PLESU ...

Andrej Lutmanr. 1961

»(...) in školjčno razklano, razvpito kot kljun.«
Ikarovo perje, stran 387

Na dan, ki pripada številu pet, dvoobzornemu svetilu, kovinskosti in še mnogim pripisom o lastnostih v odnosih, na dan, ki je petnajsti, sredinski v mesecu, ko je vse v operjanju, olistanju, vzcvetenju... prejeti roman o čudežih in čudakih, ki so: Veselonc, Ikar, Jon, Vladimir, Minotaver. Knjiga, posvečena edini imena vredni ženski, Eriniji, odganja vojno – tudi samostalnik ženskega spola. Roman Ikarovo perje je čudež slovenščine. Kaj torej početi s čudežem? Dodati mu še vsaj en čudež: romaneskni triptih Borodin. Ta prvega ublaži.

Ikarovo perje namiguje na lastnost perja in ne na lastništvo. Vsakršno perje postane Ikarovo perje. Tridelnost romana Ikarovo perje sovpada z romanesknim triptihom Borodin. V triptihu je posebej izpostavljeno, da je njegovo poimenovanje vzeto po vasici blizu ruskega glavnega mesta, kjer se je v ne tako davni davnini zgodila, da je južnozahodni cesar ponižal severovzhodneže. V davni davnini pa so Ikar, Jon in Minotaver doživeli občasno ponižanje od Erinije, ki je edina izza smrti se dogajajoča, divja in samovoljna, braneča pravico, ki presega olimpijsko možatost.

Obe knjigi, Ikarovo perje in Borodin, sta najkrepkejša zaušnica vojni. Sta zaušnici, ki poudarita tisti zapis za uhljem; in desnim in levim. Sta zaušnici, ki zbijeta pisalo za uhelj položeno, z roko ulovljeno, ošiljeno, za boj s pomeni priostreno.

Če je osnova uveljavljene romaneskne strukture potovanje, ki ga opravlja ali klativitez ali deseti brat, je romaneskna struktura, ki jo izpiše ikarsko pero, tavanje od stene do stene v blodnjaku, v katerem je tudi tavanje pravzaprav poganjanje telesa na vozičku, kar je takorekoč obsedelost na pripravi, s katero se ne potisne prav daleč. Pa četudi bi se sedeči kako rešil podvozja, mu premike omeji dejstvo, da je breznogec, ki se potiska nad breznom, sestavljajočim blodnjak v času, določenim z večnostjo. V triptihu Borodin se Grega pl. Bavtar pusti zapečatiti v krsto, da doživi onostranskost še v tukajšnjosti in zdajšnjosti. Njega neso, Veselonca hromi bližina.

V bližini se mu ponuja Erinija v vseh oblikah ženskega, ženstvenega, ženskosti. Je edina in mnogoterna. Je kos, kost in kosa vsem petim moškim, je kakor dlan s petimi prsti in je pest, polna perja. Veselonc jo naproša k porivanju, Ikar ji je najtesnejši, ko pade vanjo, Jon se ji pusti posvojiti, Vladimir jo opeva, Minotaver se od nje ogradi. Erinija ni sicer jalovka, a tudi ne mati. Erinija je tista zemlja, prst in gruda, s katero se usklajuje rast in kateri se ne more zavojevati. Njene grudi so iz grude, njeni prsti iz prsti, ostalo je zemljato, zemlja v vseh oblikah: od prahu do blata, od pepela do kamnin, od magme do kometov. In še iz nečesa je: vsebuje jo tisto, kar se izmika tako govorici kot pisavi; in je poved v govorici, stavek v pisavi. Erinija je slovenščina, ki jo goji Veselonc.

Vzporejanje pisarije Ikarovo perje z izpiski Borodin je seveda pristransko, saj obe mojstrovini zajemata vsaka iz svoje skladenjske sestavljanke. Pomembneje od vzporejanja je določevanje besedišča v Ikarovem perju glede na besedišče, ki ga je pogojevalo. Vzrok določenemu besedišču je slovenjenje. Obstaja pravilo, da se sloveni vse, kar že ni poslovenjeno in kar še pričakuje poslovenitev. Tako je tudi s skladenjskim vzorcem. A Veselonc se tudi tu podela podse. Slovenska Erinija tako rine vanj, da mu ne preostane ne časa in ne možnosti, da slovenščine ne bi stalno izusteval. In pero piše, Vladimir piha vanj, da je priostritev, Ikarovo delo, uspešna in dejavna. Prebira, kakopak, Jon. A Minotaver? On poskrbi za zrast listov v knjigo debeluško. Minotaver, posebljen tiskar, založnik, trgovec in tudi knjižničar postori vse, kar si knjiga, blodnjak znakov, zasluži. In še za nekaj poskrbi: za čas, ki je potreben, da se prek osemsto stransko vezanko razbere. Minotavrova kletev uroča.

S stališča obsežnosti je – primerljivo – knjiga Borodin sprejemljivejša, lažja, usklajenejša. Ikarovo perje je za v skladišče, za v najnižje lege slovenščine, za v njene temelje: kljub frfotavosti, že z naslovom pogojeno, težko sede, lažje leže; a ne v oziru na Erinijo!

Osrednji del z naslovom Ah, deško seme vsaj nakaže tovrstno frfotavost. Smeri tako ali tako ni. Znakovni blodnjak je večen, zazidan, brezizhoden, morda ovalen, morda obkotan, morda oboje.

Osrednji del triptiha Borodin predstavlja osrednjo sliko na prenosnih tristranih oltarjih, služečih za verske ali posvetne igre, ki so potrebovale ustrezno ozadje, podlago. Takšne uporabe osrednji del Ikarovega pera ne pozna. Če je že brizg osnovni motiv, je osnovni motiv osrednjega dela Borodina sojenje, ki ni sejanje semena. A tovrstne primerjave, podrejene presoji, so že v osnovi jalove. Jalovo pa je tudi pisanje v Ikarovem perju, kar mojstrovino še bolje ovrednoti: je neponovljiva, ne da se je posnemati, je samotna v svoji bohotnosti; in od tod jalova. Jalova kot zaklad, ostajajoči zaklad, ki se mu ne odvzema... morda strahoma, spoštljivo dodaja.

En tak dodatek bi bil: v blodnjaku Ikarovega perja umeščati Borodino, vas, ležečo v blodnjaku padlih, med tavajočimi, med zaletavajočimi se, med vsemi, ki ne vedo početi drugega, kot drug drugemu predrugačiti že razpadle truge v grudi.

Erinija je smrt v brizgih, česar pa slovenščina ne sprejme, saj ima spomenike, ki so temelji plesišču.

S tovrstnega stališča je lahko Ikarovo preje tudi prvo in zadnje berilo. A vmesnost?

Balerina Nuška Gujt

MARLJIVOST IN TALENT BALERINA NUŠKA GUJT

Vidko Potočnik

Predana obiskovalka Literarne hiše Maribor in sodelavka Locutia, mlada slovenska balerina, Mariborčanka Nuška Gujt, je na svoji karierni poti dosegla še enega od mejnikov baletne ustvarjalnosti. Poznamo jo po številnih uspehih ter uspešnih tekmovalnih nastopih v Sloveniji in tujini. Po uspešnem baletnem izobraževanju v Sloveniji, Italiji in Avstriji, je junija 2025 diplomirala na prestižni Baletni akademiji Dunajske državne opere (Ballettakademie der Wiener Staatsoper). Leta 2024 je bila v okviru natečaja »Mladi upi« razglašena za mladi baletni up za leto 2023. V obrazložitvi ob prejemu nagrade so med drugim zapisali: »Dosežki 17-letne balerine govorijo sami zase: priznanja na državnih in mednarodnih tekmovanjih, prestižni nastopi in osvojeni nazivi ter razna vabila za šolanje na različnih baletnih akademijah. Vrhunec njenih tekmovalnih dosežkov pa je brez dvoma 1. nagrada Grand Prix Vienna,« ki jo je dobila na mednarodnem baletnem tekmovanju na Dunaju.

Sama je ob izpitih, ki jih je opravljala na Dunaju, vedno poudarjala pomen izkušenj, ki jih je pridobila s številnimi nastopi v Slovenskem narodnem gledališču v Mariboru, kjer je že pred mnogimi leti debitirala v vlogi »male punčke« v baletu SILFIDA. Nepozabni so bili tudi baletni nastopi 7 baletno akademijo v slavni Dunajski državni operi na Dunaju. Ob baletnem izobraževanju na Dunaju je hkrati redno opravljala tudi vse učne obveznosti na Prvi gimnaziji v Mariboru in na Konservatoriju za glasbo in balet v Mariboru. Vodstvu obeh šol in profesorjem je hvaležna, da so ji omogočili redno opravljanje vseh šolskih obveznosti kljub bivanju na Dunaju. Vse letnike Prve gimnazije v Mariboru in Umetniške gimnazije na Konservatoriju za glasbo in balet v Mariboru je opravila z odličnim uspehom in nato tudi uspešno maturirala. Nuška Gujt je aktivna članica Društva baletnih umetnikov Slovenije in že desetletje sodeluje v baletnih predstavah v okviru Dancs Piran v Piranu in Portorožu.

Diploma dunajske baletne akademije Nuški Gujt veliko pomeni. Baletna akademija Dunajske državne opere je ena najstarejših in najbolj priznanih izobraževalnih baletnih ustanov na svetu. Nadaljuje bogato baletno tradicijo, ki sega v leto 1771, ko je cesarica Marija Terezija na Dunaju ustanovila Gledališko plesno šolo (»Theatral-Tanzschule«). Od svojih začetkov leta 1771 pod vodstvom legendarnega Georgesa Noverra do sodobne Baletne akademije Dunajske državne opere se je institucija nenehno razvijala, da bi dosegla najvišje umetniške standarde. Diplomante Baletne akademije Dunajske državne opere je mogoče najti na odrih vodilnih svetovnih baletnih ansamblov. Mnogi delajo tudi kot koreografi ali pedagogi in tako nadaljujejo dunajsko baletno tradicijo.

BALERINA NUŠKA GUJT

A member of the Literary House and a collaborator of Locutio, the young Slovenian ballerina, Nuška Gujt from Maribor has reached another milestone in ballet creativity on her career path. We know her for her numerous successes and successful competitive performances in Slovenia and abroad. After successful ballet education in Slovenia, Italy and Austria, she graduated from the prestigious Ballet Academy of the Vienna State Opera (Ballettakademie der Wiener Staatsoper) in June 2025. In 2024, she was declared the young ballet hope for 2023 as part of the »Young Hope« competition. The explanation upon receiving the award included the following: "The achievements of the 17-year-old ballerina speak for themselves: awards at national and international competitions, prestigious performances and titles won, and various invitations to study at various ballet academies. The pinnacle of her competitive achievements is undoubtedly the 1st prize of the Grand Prix Vienna, which she won at the international ballet competition in Vienna.

During her exams in Vienna, she always emphasized the importance of the experience she gained through numerous performances at the Slovenian National Theatre in Maribor, where she made her debut many years ago in the role of the "little girl" in the ballet La Sylphide. Her ballet performances at the famous Vienna State Opera in Vienna with the Ballet Academy were also unforgettable. While studying ballet in Vienna, she also regularly completed all her school obligations at the First Gymnasium in Maribor and at the Conservatory of Music and Ballet in Maribor. She is grateful to the management of both schools and professors for enabled her to regularly complete all her school obligations despite living in Vienna. She completed all years of the First Gymnasium in Maribor and the Art Gymnasium at the Conservatory of Music and Ballet in Maribor with excellent results and then also successfully graduated. NUŠKA GUJT is an active member of the Slovenian Ballet Artists Association and has been participating in ballet performances as part of Dancs Piran in Piran and Portorož for a decade.

A diploma from the Vienna Ballet Academy means a lot to Nuška Gujt. The Ballet Academy of the Vienna State Opera is one of the oldest and most renowned ballet educational institutions in the world. It continues a rich ballet tradition that dates back to 1771, when Empress Maria Theresa founded the Theater Dance School (»Theatral-Tanzschule«) in Vienna. From its beginnings in 1771 under the leadership of the legendary Georges Noverre to the modern Ballet academy of the Vienna state opera, the institution has constantly developed to achieve the highest artistic standards. Graduates of the Ballet Academy of the Vienna State Opera can be found on the stages of the world’s leading ballet ensembles. Many also work as choreographers or teachers, thus continuing the Viennese ballet tradition.

PESNIK-SLIKAR – SLIKAR-PESNIK

Tatjana Pregl Kobe

Tisti glasovi, mešana tehnika, sredinska slika 99 x 81 cm, stranski sliki 99 x 41,5 cm, 2023-2024

Pri pisanju o slikah Stojana Špegla je navzoča poezija, pri pisanju o njegovi poeziji pa vizualna poetika. Pri iskanju vzporednic se na isti valovni dolžini srečujejo oblike in besede že vse od začetkov njegove umetniške poti. Še posebej v ozračju njegove zadnje pesniške zbirke Če ne ve, ve, če ve, ne ve. Bralec v njej sledi navdihu, ki ga je pesnik črpal iz svinčenih opilkov, prepletenih mehanizmov in industrijske juhe, iz stroja, ki zopet vstane, in iz žarenja izpušnega lonca, iz odmevov zarjavelega gobca in iz vrtoglavo brlečih luči, iz jeklenih čekanov in kompresorske črpalke.

Medtem ko je bila Špeglova poezija od začetka polna nostalgije in dotikov (dotika se senc, vznemirljivih vrelcev, marmornih miz ali lizik kot izpraznjenih gnezd sladkobe), zdaj drugače tke vez med resničnostjo in simbolno pripovedjo. Sočasno namreč raziskuje pojav besede in podobe. Posledica njegove zvestobe samemu sebi, svojemu programu in likovnim konceptom, je poglabljanje v globoko občutenje lastne zvočnosti. Tako so se tudi njegove nove podobe kot simbolične ptice znašle zbrane skupaj iz različnih pokrajin in vrtov ter se zlile v sotočje glasov. Nekaj čarobnega se jim je moralo zgoditi, da so poiskale zavetje na živobarvno nasičenih platnih, premagale strah pred drugo stranjo ogledal in druga pred drugo, da sedaj žarijo v novi medsebojnosti. V tihem sobivanju, v drhtenju časa. V milnih mehurčkih, okroglih slikah z oltarnimi zavihki ali brez (V okroglini časa). Obvladujejo temno praznino noči, ki jo prežarja svetloba vizionarja, ki sanja bele oblake na morju azura.

Krajina ima v slovenskem slikarstvu pomembno vlogo, čeprav še zdaleč ne tako pomembne kot v preteklosti. Zapleteni motivi Špeglovih pokrajin s svojevrstno simboliko vzbujajo številne asociacije in vprašanja. Z živopisnimi nanosi barve se slikar od nekdaj predaja lepoti spreminjanja narave in v sproščenem iskanju ustvarja posebno ozračje. Duhovne pokrajine njegove notranjosti povezujejo tako osnovni barvni akordi kot zgradba slik z izstopajočo svetlobo. Najbolj pogosta je likovna motivika večjih ali manjših svetlobnih centrov, ki so po slikovnem nosilcu včasih razporejeni umirjeno, še raje pa so po njih razmetani v divjih ritmih. Modernistični poudarki so bolj očitni na ekspresivno poudarjenih podobah, likovno dogajanje pa je precej bolj razburkano, kadar na sliki dominira krog. Dramatičnost svojih del gradi Špegel drugače, ko gre za triptihe po vzoru oltarnih podob (Tisti glasovi). Stvarni in idilični, realni in fantazijski prizori se prepletajo po vsej površini, pri čemer je popolnost kroga (kadar dominira v sliki) vselej smiselno prekinjena.

Prizore slik povezujejo sublimni naslovi, ki jim je pesnik/slikar zavezan. Projekcije senc, ki se spuščajo nad pokrajino, sevajo kozmično ozračje kot prevladujoč motiv v prostorih ekspresivnih podob (V modrih odsevih zveni nepozaben timbre). Idilična simbolika prizorov asociira neslišne odseve, odmeve in prispodobe (Drhtenje noči objema poletne sape). Abstraktne slike oddajajo zvoke, ki so zunaj slišnega obsega človeškega ušesa in potujejo skozi vesolje, ali paradoksalno zavajajo gledalčev pogled (Zjutraj ni bilo na nebu niti oblačka). Lahko se srečujejo (Jezdec v suhi nevihti), prepletajo, objemajo (Drhtenje vode objema jambor tišine) in ustvarjajo novo realnost. A svetloba od zunaj ni nič bližje, čeprav se ji umetnik približuje. Drugačni svetovi, ki vznikajo iz večnosti, stopajo na svetlečo mlečno cesto in se lesketajo v navideznih ogledalih. Kaj je za temo? Zapeljiv šarm živih barv lovi slikarjev pogled, modra brezna razkrivajo magičnost pesnikove iluzije, ko igra neskončnost suito za njegovo dušo.

POPOTNICE

Tatjana Pregl Kobe

Najboljše stvari v življenju niso stvari,
so ljudje, ljubezen, spomini in smeh.
Oscar Wilde

Podobe pokrajin so relativno nove v svetu umetnosti. Ujemanje lepote naravnega sveta v zgodnji umetnosti ni bila prednostna naloga, ko je bila osredotočena na duhovne ali zgodovinske teme. Šele v 17. stoletju se je začelo pojavljati krajinsko slikarstvo. In šele dosti kasneje je pokrajina postala subjekt sam in ne le element v ozadju. Krajinsko slikarstvo je bilo v hierarhiji žanrov, ki ga je ustanovila francoska akademija, uvrščeno na četrto mesto za zgodovinsko slikarstvo, portrete in za žanrske slike. Široko priljubljen žanr je postal šele v 19. stoletju. Pogosto so prevladovala romantična stališča, saj so umetniki poskušali ujeti tisto, kar je bilo okoli njih, da bi vsi videli. Z impresionisti sredi devetdesetih let so pokrajine začele biti manj realne in dobesedne. Pobegu iz impresionizma in vseh naslednjih izmov, je sledil čas nove podobe z izrazito avtopoetiko, abstrakcijo. (Če se za hip ozremo na Bernardovo krajino se zdi, ko bi se v svojih slikah ukvarjal z zapuščeno in razpadajočo hišo modernizma, jo vzdrževal, z deskami, starimi prti in zavesami, ter jo na ta način vsakič znova obnavljal, jo delal vseljivo in živo v sodobnosti.) Danes je mnogo dragocenih del v umetnosti, ki v naslikanih pokrajinah premorejo preveč pripovedi, da bi jim zares lahko prišli povsem do dna. Ko odgrnemo eno plast, se srečamo z novo. Skupaj pa so zrcalo tega sveta, vseh njegovih anomalij in zablod.

Pokrajine, ki jih je Anka Krašna videla in doživela na svojih številnih potovanjih in slikarskih kolonijah, so zasidrane globoko v njeni duši. Lepe, estetske, a ne skozi romantična očala, ne skozi idealizirane sanjske privide. Vedno so tam nekje v njej z razlogom. Njena letošnja (zelo!) velika slika Spomin na Nepal (2025) prikazuje še vedno živ pogled na vasi, kjer so po dvoriščih in cestah sušili papriko. Tudi pri tej sliki je bil – kot vedno – izbor barv izrazito pomemben ne glede na tehniko dela: ustvarjena je s perfidno risbo z ogljem in ne do vseh kotičkov platna obogatena z barvo. Z introspekcijo skozi barve je vedno znala na svoj način vplesti tudi gledalca v razmišljanje o izpovedni moči vsake podobe.

Danes mnogi popotniki na svojih potovanjih po svetu fotografirajo, literati pišejo dnevniške zaznamke o naravi in potopisne spomine, celo eseje in potopisno literaturo, likovniki beležijo vtise z risbami, krokiji ali zgolj utrinki v beležnicah. Predvsem na oddaljenih potovanjih ne nastajajo velike slike, skulpture ali vizualno objekti. Nekje vmes so Popotnice Anke Krašna, v katerih se simbolično spušča v svojo notranjost, k svojim koreninam, v dušo, da skoznjo lahko spoznava in doume svet, kjer v določenem trenutku biva. Ne po spominu. Tam.

V svoji umetnosti je radikalnejša zaradi let in izkušenj, ki pridejo z življenjem. Med te motive tke tudi lastne srčne, žalostne in tragične življenjske izkušnje. Vzpenja se proti reži neba, ki se lesketa v lomu sončnih žarkov, sprva počasi, potem hitro in vročično. Ko potuje ali dalj časa biva v drugih krajih poplavo rdečin pod površino kože izlije na platno, jo objame z zeleno, oplemeniti z modro. Bogate teksture se zlivajo v harmonične barvne ploskve, od blizu pa razkrivajo kompozicijsko spontane poteze neštetih barvnih prepletov, ki nekateri spominjajo na izviren motiv (Barvni utrip ulice), drugi ne (Ehingen). Klasično horizontalno kompozicijo slikarka vešče obvlada v vertikalnih kompozicijah, na katerih razgibane svetlobne lise lebdijo na dominirajočem barvnem polju (Hiša v Ehingenu).

V svoje Popotnice, naslikane na vedno enakih srednjih velikostih papirja z ekspresivnimi oljnimi barvami, ne vnaša melanholij imaginarnih ravnic in prostranstva, ampak pobočja, kot so se v Zibiki kazala njej in dotik z gozdovi, kot ga je sama doživela na Kopah. Ni dramatičnih ozračij, ne ostro začrtanih kontrastov, med svetlim nebom in temno zemljo v objemu gozda ni razlik, je le občutek usklajenosti z njim (V objemu pohorskih gozdov). Večinoma pa detajli hiš v objemu drugačnih krajev, drugačnega načina življenja in drugih ver v tujih mestih govorijo s svojo drugačno, morda nekoliko nazornejšo govorico. Včasih so atraktivna okna in okna kot kletke, vrata in peščena ura (le v kakšnem turškem ambientu je slikarko vznemirila?) več kot preprost simbol videnega. So zaznamki njenih duhovnih doživljanj tega sveta skozi geste rok in opoj barve, kamor se v minimalistične kompozicije nezavedno tihotapijo umetničine slasti, bolečine in življenjska spoznanja.

Pred petdesetimi leti je Anka Krašna iz Indije prinesla več risb – »res ne zelo veliko, a kar nekaj več, pa so izginile«. V resnici so ji ostale samo še tri. Med temi je s svinčnikom doživeto upodobljena prelepa risba Speča Indijka. V zadnjem desetletju pa je ustvarila cikel Popotnic, nastalih v Počitelju v Bosni in Hercegovini, v Ehingenu v Nemčiji, Eshisehirju v Turčiji, Predealu v Romuniji in nekaterih tudi v Sloveniji. Na tem njenem slikarskem ciklu pokrajine bolj slutimo kot vidimo. Odsotnost materialnega realnega sveta ustvarjata okolje, podobna krajem, ki so jih puščavniki iskali za meditacijo, za stik s samim seboj. V tem kontekstu so tudi te njene podobe iz cikla Popotnice prostori za soočenje z notranjim.

Poročilo

KRITIČNI VPOGLED NA SVET, ODET V KARIKATURISTIČNO PREOBLEKO

Damir Globočnik

Aljana Primožič Fridauer spada med osrednje predstavnike slovenske karikature oziroma satirične ilustracije. V tej likovni zvrsti, ki se je uveljavila v preteklem stoletju, je delovala vrsta imenitnih slovenskih risarjev, od Hinka Smrekarja, po katerem je poimenovana nagrada za življenjsko delo na področju ilustracije, Maksima Gasparija, Nikolaja Pirnata, Remigija Bratoža, Marjana Amaliettija, Bineta Roglja, Boža Kosa, Boruta Pečarja in mnogih drugih. Kar zadeva slovenske karikaturistke pa ima Aljana Primožič Fridauer samo dve pomembni predhodnici: Božo Košak (1915–1993), ki je risala karikature za mariborski satirični list Toti list v letih 1939 do 1941, po vojni pa se je uveljavila kot modna oblikovalka v Italiji, in Melito Vovk (1928–2020), ki je zlasti v sedemdesetih letih preteklega stoletja redno objavljala satirične ilustracije v časopisih in revijah.

Aljana Primožič Fridauer se karikaturi kontinuirano posveča od osemdesetih let preteklega stoletja dalje. Likovno nadarjenost je podedovala po starših (mati je bila akademska slikarka, oče akademski kipar, od očeta izvira tudi izrazit smisel za humor). Vpisala se je na ljubljansko likovno akademijo, a se je že po drugem letniku zaposlila kot konstrukterka in oblikovalka v industriji. Karikature je začela objavljati v časnikih in revijah, najpomembnejše pa je njeno sodelovanje pri dveh dnevnikih. Na začetku devetdesetih let preteklega stoletja jo srečamo pri Slovencu, ko pa se je leta 1993 preselila v uredništvo popularnih Slovenskih novic, so se njene dotedanje črno-bele risbe spremenile v kolorirane risbe s tušem. Kompozicijska zasnova, temeljna obrisna črta in nanosi barv s suhimi barvicami in akvarelnim čopičem so z leti postali vedno bolj suvereni. Aljana Primožič Fridauer je po zaslugi karikatur, objavljenih vsakodnevno na zadnji strani Slovenskih novic, pri katerih je bila od leta 1998 do upokojitve leta 2019 tudi redno zaposlena, postala znana najširšemu krogu bralcev. S Slovenskimi novicami, Gorenjskim glasom in drugimi časopisi sodeluje tudi danes. S karikaturami in satiričnimi risbami je opremila več kot petdeset knjig, med drugim tudi zbirke aforizmov življenjskega in idejnega sopotnika Milana Fridauerja - Fredija: Mislim, torej s(m)em! (1998), Aforizmi za vsako noč (2005), V vinu je resnica, resnost pa ne (2006), Aforizem ni terorizem (2007), Aforizmitraljez (2014) in Smeh ni greh, je pa greh zasmeh (2018). Pripravila je več kot 40 samostojnih razstav karikatur. Aljanine karikature so bile objavljene tudi v treh samostojnih publikacijah: Heksnšusi (2002), Brez dlake na čopiču (2010) in Narisane novice – v 300 slikah (2016).

Aljana Primožič Fridauer se je v zgodovinske preglede domače karikature in satirične ilustracije uvrstila kot prva karikaturistka, ki se s to likovno zvrstjo ukvarja kontinuirano in jo razume kot obliko časopisnega, novinarskega komentarja izbranega dogodka, s to razliko, da ima ta komentar obliko satirične risbe in ne pisane besede. Dober karikaturist mora biti zmožen bliskovitih odzivov na raznovrstne dogodke in stanja v družbi. Karikatura namreč lahko doseže največji učinek samo, če je aktualna. Prilagajanje delovnega ritma novinarskemu vsakdanu zahteva veliko delovno disciplino in znanje; potrebno je dobro poznavanje, stalno spremljanje in hitro reagiranje na politične in druge novice ter veliko domiselnosti pri izbiri različnih satiričnih situacij in zapletov. Med danes delujočimi karikaturisti je motivni razpon pri Aljani Primožič Fridauer morda najbolj širok, saj poleg politične karikature neguje tudi druge zvrsti karikature, na primer karikature s pripetljaji iz zakonskega vsakdana in podobnih življenjsko radoživih situacij.

Karikature »prve dame slovenske karikature« odlikujejo avtorsko prepoznavna risba in zanimive ponazoritve figuralnih likov. Aljana s suvereno črno-belo risbo s tušem oblikuje satirične junake in druge motive ter jih dopolni z barvo. Aljanine figure po zaslugi krepkih stilizacij, še bolj pa zaradi razgibanosti in načrtno ustvarjenega vtisa gibanja marsikdaj spominjajo na like iz risanih filmov. Njihova skorajda stripovska dinamika je podkrepljena z oblački z ročno izpisanim besedilom.

Aljana Primožič Fridauer je kritični vpogled na svet odela v karikaturistično preobleko, ki je včasih resda lahko malce zlobna, kritična in neusmiljena (Aljana ob svojem podpisu vselej nariše drobno »avtoportretno« coprnico), nikoli pa ni resnično hudobna, torej žaljiva. Govorimo lahko o iskrivi duhovitosti in ostrem humorju. Karikatura najpogosteje požanje smeh, toda v njej je mogoče najti tudi zrno soli. Aljanina želja je, da bi dobra karikatura ljudem tudi nekaj povedala – karikature »prve dame slovenske karikature« zagotovo ne govorijo v prazno. Karikaturno zrcalo, ki nam ga ponuja, je kritično in neusmiljeno do vseh naših vsakodnevnih tegob, do družbeno-politične stvarnosti, do raznovrstnih aktualnih, posebnih in splošnih pojavov ter stranpoti, po katerih so se podali politični, gospodarski in drugi imenitniki.

Poročilo

BOLEČINA INDIVIDUALNEGA POLOŽAJA

Marija Švajncerr. 1949

Tom Veber – Plesen in druge ljubezni, Kulturno društvo Mariborska literarna družba, Maribor 2024

Tom Veber, slovenski pesnik, pisatelj, performer, urednik, vizualni umetnik, aktivni udeleženec gibanja LGBTQ+, zmagovalec pesniške olimpijade 2018 ter prejemnik več drugih nagrad in priznanj, je pri Kulturnem društvu Mariborska literarna družba v Zbirki Svetlin objavil svojo četrto pesniško zbirko in ji dal pomenljiv naslov Plesen in druge ljubezni (2024). Zbirko je uredil Marjan Pungartnik, spremno besedo je napisala Tonja Jelen. Marjan Pungartnik je v Mariboru odigral pomembno vlogo pri mentorskem delu in omogočanju vstopanju v javnost tako mladim kot starejšim literarnim ustvarjalkam in ustvarjalcem. Prva pesniška zbirka Toma Vebra Točka preloma (2019) je izšla prav pri Kulturnem društvu Mariborska literarna družba, danes pa se mladi umetnik že uvršča med pomembne slovenske ustvarjalce; njegove pesmi so prevedene tudi v več tujih jezikov.

V novi pesniški zbirki Toma Vebra je opaziti trojnost: eksistencialno stisko in ogroženost v svetu, odmikanje od ljubljenega človeka in strah pred njim ter hkrati predajanje telesnim strastem. Na začetku knjige pravi, da je ustvaril nekaj lepega. Kdor bo lepoto hotel sprejeti, bo postal njen lastnik, na koncu pa Veber svoje verze izriše še z grafičnimi upodobitvami.

Bolečina individualnega položaja je podana neposredno, oglaša se kot krik in celo prošnja po pomoči. Besede žalost, obup in trpljenje pozvanjajo kot eksistencialije in nakazujejo, da izhod ni mogoč.

Pesnik si želi bližine, ljubezni in zamaknjenosti, toda slej ko prej se ga polastijo tesnoba, negotovost in dvom. Predajanje bi bilo lahko nevarno in ogrožajoče, oboje bi ga morda pogubilo. Noče se popolnoma izročati, saj bi rad ohranil svoj jaz, iznenada pa se mu primeri, da se vendarle potopi v dvojino. Skuša premagati samoto (na začetku pesniške zbirke so navedene besede Daneta Zajca Nobeden ne sliši tvoje samote.), predaja se ljubljenemu človeku in mu je na voljo. To ni polaščanje, temveč osvobajajoča dvojnost, v kateri se telo prepusti, vse skupaj pa se izteče tako v čutni odmik kot božanske občutke.

Iz nekaterih verzov je mogoče razbrati razloge za pesnikovo žalost in bolečino. »ne morem se vzljubiti / ne pustim si pogledov / ne pustim si dotikov / ki bi videli / čez mojo skorjo / ki bi videli / v meni / lepoto.« (str. 25) Izogiba se tega, da bi se povezanost z ljubljenim človekom razkrila v javnem prostoru, saj si tega kratko malo ne dovoli, toda zgodi se kak trenutek, ko je ljubezensko občutje močnejše in drugi ljudje postanejo nepomembni. Ljubezenski odnos nikakor ni preprost: včasih se je treba zagrniti v molk, porajajo so neprijetno vprašanja. »kaj je odnos/ če me ta sili v beg / kaj sva midva / drug drugemu/ če lahko govoriva / samo to kar ne rani« (str. 30) Pomisli, da je človeško življenje majhen univerzum, pravzaprav iskanje odkrivanja in ponovnega izgubljanja, zlomi, zavračanje in odhodi, pa tudi univerzum samote.

Pesnikov jezik je sočen, kdaj pa kdaj tudi vulgaren. Ironija je literarno učinkovita, pomanjševalnice učinkujejo prepričljivo in primerno za slikovit avtorjev pesniški svet. Navdih za verze so obiski različnih krajev – Rovinja, Corka, Ljubljane, Gradca, Bergama, Porta in Maribora. Kamor koli gre, povsod ostaja on sam, subtilen in občutljiv poet in iskalec novih spoznanj. Ozira se okrog sebe in opazuje nekoliko čudne in tudi običajne ljudi. Nekatere pesmi nimajo naslovov, začnejo pa se z veliko začetnico prve besede in končnim ločilom – piko. Črke kdaj pa kdaj piše razprto in stopnjuje njihovo velikost, beseda, da potrebuje nekoga, je zapisana v svetlejšem, komaj opaznem tisku, kot da si tega noče priznati. Da se mora telesno ljubiti sam s seboj, ni osrečujoče. V ležečem tisku prizna hipno željo, da bi ljubega brcnil v glavo. V njem je vse preveč potlačene jeze. V kurzivi razkrije, da mu ne gre samo za čutnost, temveč bi se rad predajal nežnosti in strmel v zvezdno nebo, ki se prikaže v očeh ljubljenega bitja. Noče pa se ubraniti refleksije in tako odmaknjeno od drugih verzov pripomni, kako prav kičasto ve, da nežnost zares potrebuje.

Poezija Toma Vebra je v marsičem tudi mešanica subtilne erotike in dekadence. Ljubezni ni dovolj, a toliko, kolikor je ima na voljo, mu povzroča trpljenje. Po kipeči strasti se strezni in je spet samotni popotnik na robu večnosti. Izruje si srce, toda na koncu ga podari samemu sebi, saj ima občutek, da ga ne bi želel sprejeti nihče drug.

Pesnica in literarna kritičarka Tonja Jelen, avtorica spremne besede z naslovom Po svetovih vesolja, ugotavlja, da nas pesnik povabi v fizične in mentalne premike subjekta, nekoga, ki predvsem išče in se vedno bolj oddaljuje od drugega. »To so zemljevidi razmišljanj, potovanj in vpogledov. So premiki, oddaljevanja in približevanja lirskega subjekta, ki s subtilnim jezikom razgrinja svoj svet.« (str. 71) Veber v homoerotični literaturi odpira neerotiko, nedotike in oddaljevanje od erotičnega, neerotika pa tako postajata zgolj akcija in osamljeno dejanje. »To bi skorajda imenovala sterilnost, zreducirana na individuum, ki postaja vedno bolj samoten mislec in pohajkovalec, potovalec.« (str. 71) Tonja Jelen, znana po odličnih analizah sodobne slovenske poezije, omeni pesnikovo družbenokritičnost. Kot poznavalka tudi drugih pesniških zbirk Toma Vebra meni, da njegova poezija dreza po tistem, kar v svetu ugodja, hlinjenja lepote in lepega življenja na družbenih omrežjih rojeva tako slabo kot tudi dobro.

Skupnost študentov 1968-74

* * * * *

SPOMINI NA BORISA IZ ŠTUDENTSKIH LET

Pavle Zgagar. 1951

Prejšnji teden nas je doletela novica, da je umrl Boris Muževič. Njegovo ime je široko poznano, še posebej v povezavi z njegovim političnim delom v osemdesetih letih prejšnjega stoletja, ki mu je v turbulentnih razmerah postopnega razpadanja jugoslovanske federacije prineslo imenitni vzdevek »prvopretepeni«. To obdobje je vznemirljivo in napeto sam opisal v knjigi Z dežja pod kap in nazaj (Založba Sophia, 2021). Boris je bil tudi aktivni udeleženec študentskega gibanja v zgodnjih sedemdesetih letih, zato je prav, da se ga iz te perspektive spomnimo tudi v našem širšem krogu.

Po maturi na gimnaziji v Kopru (1969) se je vpisal na študij sociologije na tedanji Fakulteti za sociologijo, politične vede in novinarstvo in že prav kmalu postal sodelavec tedaj pravkar rojenega Radia Študent (RŠ), nato urednik družbene redakcije, končno pa tudi njegov odgovorni in glavni urednik. Borisova študentska novinarska pot je tekla vzporedno z razvojem ljubljanskega študentskega gibanja. RŠ je pri tem deloval tako rekoč na prvi bojni črti, saj je bil v tistem času edini medij, ki je – npr. med zasedbo Filozofske fakultete, pa tudi pri drugih dogodkih iz tistih časov – dnevno poročal o dogajanjih. Borisov prihod na čelo RŠ se je ujemal z obdobjem postopnega pojemanja spontanega in masovnega študentskega gibanja. To obdobje je z ene strani prinašalo poudarjen radikalizem, ki pa je bil vse bolj omejen na manjše skupine, po drugi strani pa je zaznamovalo prehod od spontanega radikalizma na »trnjevo pot skozi institucije«, kot je temu v nekoliko drugačnih, nemških razmerah takrat dejal Rudi Dutschke. Oznaka je bila načelno uporabna tudi v našem kontekstu.

Tako je Boris leta 1974 postal predsednik Zveze Skupnosti študentov Slovenije, s tem pa se je zaključilo njegovo delovanje na RŠ. Skupnost študentov, organizacijska oblika, ki je vzniknila z našim letom 1968, se je nato, kot se gotovo spominjamo, skupaj z drugim delom tedanje mladinske organiziranosti preoblikovala v Zvezo socialistične mladine. S tem se je začela Borisova politična pot, ki je v literaturi dobro opisana, ne nazadnje tudi z njegovo roko v prej omenjeni knjigi.

Tu naj zato sledi le spominski, anekdotni zapis iz naših zgodnjih sedemdesetih let, h kateremu gotovo lahko svoje prispeva še marsikdo med vami. Moje tesnejše sodelovanje z Borisom se je pričelo nekje po zasedbi FF, ko je diplomiral moj tedanji cimer in zapustil prazno posteljo v moji sobi v drugem bloku Študentskega naselja. Boris je bil FSPNjevec, torej »Bežigrajčan«, od tam do Rožne doline in redakcije RŠ pa je bila za močno angažiranega urednika predolga pot, zato mu je nadvse ustrezalo, da je svoj kovček prinesel k meni. Sam sem takrat urednikoval na Tribuni, tako da sva sobo 238 kaj kmalu preuredila v nekakšen konzultativni urad ljubljanskih študentskih medijev, v katerem so se tekoče izmenjevali mnogi obiski. To je v znatni meri oteževalo in onemogočalo študij (ki sva se mu sicer oba bolj ali manj tekoče in disciplinirano posvečala), vendar pa je obenem ponujalo alternativo: po Borisovem zgledu sem se za kar nekaj izpitov na fakulteti uspešno pripravil v zvočno izoliranem studiju RŠ, večinoma v nočnih urah, ko ni bil zaseden (program študentskega radija je bil takrat časovno še precej omejen). Te metode v številnih priročnikih, ki naj bi današnji študentariji olajšale študij, še nisem zasledil, vsekakor pa bi jo priporočil.

Na najin konzultativni urad me vežejo mnoge anekdote. Ko je v Študentskem naselju maja 1972 potekala »konferenca jugoslovanske študentske levice«, predvsem ob sodelovanju kolegov iz Zagreba in Beograda (med slednjimi se spominjam tudi Zorana Đinđića), sva pred neko »sumljivo osebo«, ki se je udeležila sicer povsem javno izvedene konference, ključne udeležence enega po enega »ilegalno« spravila v najino sobo, da bi od tam kasneje lahko vsi skupaj incognito odšli na večerjo v neko gostilno. Ko je bila soba polna kot mestni avtobus v prometni konici in temu primerno temeljito zakajena, je potrkala na vrata »sumljiva oseba« in občutno šokirana pogledala v sobo, v katero se ni dalo več vstopiti. Naredila sva očitno, a vendar povsem nereflektirano napako: ta soba je bila pač dovolj široko poznana in vsakdo, ki bi iskal koga iz teh krogov, bi med prvimi prišel potrkat in povprašat prav na ta vrata. Pripadniki študentskega gibanja pač nismo bili »ilegalci«; celo takrat, ko smo se igrali kako zaroto, smo hote ali nehote delovali transparentno.

Boris ostaja v mojem spominu oseba, polna energije in zamisli, ki se je rada vključevala v divje polemike. Ko je petnajst let kasneje postal v Beogradu »prvopretepeni«, se je to zgodilo – kot je odkrito povedal sam – zaradi prehitre vožnje. No ja, kot vemo, so k temu gotovo prispevale tudi rastoče politične tenzije med Beogradom in Ljubljano. Te njegove osebnostne značilnosti se spominjam kot njegov »sovoznik« tudi iz zgodnjih sedemdesetih, ampak Borisa tedaj nikoli ni pripeljala v težave. Imel je nek star avto, znamke se ne spomnim, ki ga je občasno vestno pral pred blokom v študentskem naselju, kjer so bili takrat študentski avtomobili še zelo redke ptice.

Nekoč sem ob takšni priliki skozi odprto okno sobe zaslišal njegov glas, ki se je – za moja ušesa nekoliko nenavadno – artikuliral v mešanici angleščine in italijanščine. Pogledal sem na dvorišče, kjer je stal Boris z mokro krpo za čiščenje pločevine v roki in govoril s fantom južnoameriških in dekletom sredozemskim potez. Pomahal mi je, da pridem hitro dol in predstavil mi je venezuelskega gverilca, ki je pobegnil iz zapora, našel začasno zatočišče – in punco – v Španiji, zdaj pa sta bila oba na poti v Romunijo, kjer so jima obljubili azil. Do nas sta se pripeljala z nekim prastarim VW hroščem, ki mu je motor dokončno odpovedal prav tam nekje na Večni poti pod Rožnikom. Porinili smo ga pred naš blok, poskrbeli za večerjo in prisluhnili napetemu poročilu o tem, kaj se je tedaj dogajalo v južnoameriških banana republikah, območju, ki smo ga še posebej poznali po Cheju. Zdaj pa sva imela enega izmed tistih borcev kar pred seboj. Pobeglega političnega zapornika s problemom, kako nadaljevati pot. Boris se je okrog tega angažiral z le njemu lastno izjemno energijo; po številnih telefonadah je naslednji dan tam nekje v Mostah našel nekega starejšega avtomehanika, ki je bil pripravljen pregledat prastari avto. Boris je privezal hrošča za svoj avto in vsi skupaj smo se zapeljali tja. Avtomehanik je po eni sami minuti odločno odkimal in povedal, da je to le še za na odpad. Takrat je Boris pričel z njemu lastno energijo razlagati, da je tujec venezuelski partizan, ob tem pa se je hitro izkazalo, da je bil avtomehanik – slovenski partizan. Vse se je v trenutku spremenilo: potrebne rezervne dele je tovariš v naslednjih urah ročno izpilil v svoji delavnici in naslednji dan sta fant in dekle odpeljala proti Ceaușescujevi Bukarešti. Ne glede na dvome, ki sva mu jih izrekla in odkrito vprašanje, ali res meni, da je to prava smer.

Ampak tako je s potmi in smermi: peljejo nas sem ali tja, gor ali dol, na koncu pa moramo priznati, da nas vse pripeljejo do enega in istega cilja. Ta je seveda skoraj nepomemben – zares pomembna je vedno le pot. In Borisova je nedvomno bila pomembna.

BORIS MUŽEVIČ (1949 – 2025), KI SO GA PRETEPLI Z RAZLOGOM

Darko Štrajnr. 1949

Boris Muževič, ki je umrl 13. oktobra 2025, je pripadal generaciji, ki se je na svoji življenjski poti večkrat znašla na razpotjih zgodovine, hkrati pa jo bo nemara prihodnja zgodovina označila za srečno generacijo. V globalnem okviru smo bili pripadniki te generacije označeni za baby boom generacijo, v Jugoslaviji pa smo bili udeleženi hkrati v nikoli končani socialistični revoluciji in v najsvetlejšem obdobju države tudi v odpiranju v svet, v gospodarskem napredku in krepitvi gibanj za demokracijo, za avtonomijo civilne družbe, človekove pravice in politični pluralizem. Boris Muževič, ki je že kot študent takratne Fakultete za politične vede, sociologijo in novinarstvo preživel nekaj študijskih mesecev na Švedskem, je s svojim življenjem in delovanjem ponazarjal omenjena protislovja in dileme. Vsi, ki smo z njim sodelovali pri Radiu Študent in v organih takratne Skupnosti študentov, vpetih v kontekst novo levičarskega študentskega gibanja v obdobju 1968 do 1974, nikoli ne bomo pozabili živahnih razpravljanj, prepirov in žurov, na katerih smo si razjasnjevali aktualne dogodke, se obveščali o zadnjih prebranih knjigah in razmišljali o akcijah izhoda iz okvirov sistema, ki se je v Jugoslaviji imenoval samoupravni socializem, na zahodu pa demokracija in hkrati kapitalizem. V tem živahnem dogajanju je bil Boris akter. Posebej nepozabno iz teh let bo ostalo njegovo urednikovanje na Radiu Študent. Za razliko od tiskane študentske Tribune oblasti niso mogle prepovedati in zapleniti posameznih prispevkov, ker so se pač zgodili na radijskih valovih. Boris je razvil posebno spretnost krmarjenja med oblastmi in »poredno mularijo« na radiu, kar mu je koristilo v njegovem kasnejšem funkcionarskem življenju.

Ko so se na jugoslovanskem obzorju prihodnosti začeli pojavljati prvi temni oblaki, je Boris dobil nehvaležno nalogo sodelovanja v tranziciji Skupnosti študentov – torej organizacije, ki je legitimirala študentske proteste zgodnjih sedemdesetih let – v Zvezo socialistične mladine Jugoslavije (in seveda tudi Slovenije). Čeprav smo mnogi med nami težili k zoperstavljanju tej reformi, pa je Boris Muževič v tem igral vlogo realnega politika, saj je uvidel, da ni manevrskega prostora za nasprotovanje odločitvam partijskega vrha. Za nazaj lahko rečemo, da je daljnovidno predvidel nove možnosti za delovanje v okviru organizacije, ki se je ob svojem nastanku jasno kazala kot instrument »transmisije« ideologizirane partijske oblasti. Treba pa je poudariti, da se je v imenu Izvršnega odbora Skupnosti študentov zavzel za obrambo študentov, ki so bili obtoženi na političnih procesih. Sredi osemdesetih let se je ZSMS vse bolj osvobajala spon partijske discipline in je odigrala ključno vlogo v srečnem izhodu Slovenije iz nerešljivih jugoslovanskih nasprotij.

Naša skupna pot se je s koncem Skupnosti študentov bolj ali manj ločila, saj smo nekdanji aktivisti drug za drugim diplomirali in nadaljevali svoja življenja v različnih sferah. Boris pa je nadaljeval »dolgi marš skozi institucije«. Imel je zadolžitve v Socialistični zvezi delovnega ljudstva in vse bolj tudi v Zvezi komunistov na republiški ravni. V časih vse hujših napetosti v Jugoslaviji pa je opravljal funkcije najprej pri Predsedstvu centralnega komiteja Zveze komunistov Jugoslavije in na koncu tudi v tem predsedstvu kot njegov član. Svoje videnje dogajanj v teh organih je skupaj s spomini o njih popisal v obsežni knjigi Z dežja pod kap in nazaj (založba Sophia, 2021). Znano je, da je vse do odhoda predstavnikov slovenske Zveze komunistov s famoznega 14. kongresa, v tem organu skušal zastopati in razlagati slovenska dogajanja, ki so jih člani tega organa povečini dojemali kot »slovenske ekscese«. Odkrito je tudi opozarjal na nevarnosti Miloševićevega delovanja. Danes ni dvoma, da je zato »dobil batine« s strani srbske policije, ki je vedela, da ima opravka s članom Predsedstva CK ZKJ. Odmev s strani starih prijateljev v Sloveniji pa se je izrazil v šaljivem poimenovanju v satirični rubriki Rolanje po sceni v tedniku Mladina: »Boris Muževič prvo pretepeni«. Vrnitev iz Beograda mu ni prinesla veliko sreče v okviru Zveze komunistov, kjer je sicer še skušal delovati, a je po njenem sestopu z oblasti zaključil svoj marš skozi institucije. Bilo je kot da bi hotel reči – »O. K. svoje delo sem opravil, zdaj pa se igrajte demokracije«.

Ob vsej njegovi dejavnosti v »strukturah« pa je Boris Muževič ohranil držo intelektualca. V družboslovnih in humanističnih strokah mu dolgujejo hvaležnost za njegov izbor in prevod besedil enega največjih mislecev 20. stoletja, Antonija Gramscija. Zanimanje za italijanske teoretike je porodilo tudi še vrsto njegovih prispevkov z območja italijanske marksistične in post-marksistične misli. Boris bo iz naših pešajočih spominov prešel v kolektivni zgodovinski spomin. Predznak njegove vloge bo velik plus.

Podpisi k besedilu o Borisu Muževiču:

Darko Štrajn, Nikola Damjanič, Lev Kreft, Boštjan Zgonc Rozman, Marjan Šiftar, Ljubo Jasnič, Savin Jogan, Uroš Dular, Janez Koželj, Ivo Usar, Lenart Šetinc, Dragan Bulič, Luka Škoberne, Ciril Baškovič, Tomaž Kšela, Pavel Zgaga, Andrej Ule, Marjan Pungartnik

OB ROB NEKI TELEVIZIJSKI ODDAJI

Marjan Pungartnikr. 1948

15. januarja smo lahko gledali na sporedu ljubljanske televizije oddajo o študentski kulturi. Glede na različna stališča o njej med študenti sem se odločil, da ji posvetim nekoliko pozornosti. Moram priznati, da sem okleval, ko sem si začel dopovedovati, da je na oddajo treba reagirati. Prvič menda zato, ker sem v njej sodelo- val med njenim vsebinskim dograjevanjem, drugič pa zaradi apriorne- ga nezaupanja, ki sem se ga v nekaterih izkušnjah o družbeni vlogi naših informativnih medijev nalezel. Poslušal sem različne kritike, ki sO očitale v večini to, da smo pristali k sodelovanju. Seveda je bilo vprašanje sodelovanja v nastajanju oddaje zaradi svojevrst- nega odnosa naše družbe do študentov zaostreno na povsem drugi rav- ni. Šlo je pravzaprav za to, da smo pričakovali nekak bumerang uči- nek oddaje, za to, da bi konkretna konfrontacija vsebine povzro- čila prevrednotenje celotnega televizijskega programa. Pa se to ni zgodilo in v čast nekakemu realizmu smo si morali priznati, da nam je oddaja predvsem škodila.

Tisti, ki smo se zavzeli za kontrolo nastajanja informacije, smo pri predvajanju začutili, da se je televizijskim delavcem posrečilo pretentati vse, ki so zahtevali neokrnjen prikaz situacije. Rekli bi lahko, da je način informiranja odgovoril) samo na radovednost pu- blike, odvzel pa je vsebini tisto agresivnost, ki jo predmet oddaje vsebuje. Toda krivde ne smemo iskati pri tovarišici Brglezovi, ki je oddajo pošteno naredila in se z nami tudi pošteno pogovarjala. Očitamo ji lahko le to, da se je izognila podatkom o odnosu tako imenovane institucionalizirane kulture do študentov in ker taki podatki obstajajo, je očitek še toliko težji. Postavlja pa se zunaj tega vprašanje, zakaj oddaja v celotnem programu ni bila komunika- tivna, ali z druge strani, zakaj podeljuje nek medij študentskemu gibanju zunajsistemski status. Čemu televizija sploh ne more razmeti bistva vprašanja, ki smo si ga postavili kot del študentske populacije, ki se ne oklicuje niti za avantgardo niti za predstavnike.

Prvič sodelavci televizije ne poskušajo razumeti, če pa že, se ne morejo identificirati z ustanovo. Priznati študentsko gibanje pomeni za televizijo priznati v naših razmerah politični nekonformizem, česar pa si očitno ne more privoščiti. Njen transmisijski značaj je prehud, politična in finančna odvisnost pa prevelika.

Drugič je pristop do študentske problematike lahko naslonjen samo na model nekakega navideznega soglasja o nadpolitičnosti televizi- je, ki mora biti v politični in kulturni službi naroda in še kak- šne partije. Študentsko gibanje je šlo vedno mimo tega, če je bilo resnično študentsko, bilo je tudi vedno nadnacionalno in je kriti- ziralo različne narodnostne programe.

Tretjič se je predstava o celotni oddaji gibala na osnovi pričako- vanih odgovorov. Iz tega lahko razložimo vztrajno vrtanje, zakaj in v čem je študentska kultura različna od tako imenovane tradi- cionalne. Milostno podeljevanje nazivov, kot so "nenavadna, ne- konformistična, avantgardna, nova, rušilna" je predvsem zadrega ljudi, ki bi se radi znašli glede njim nelastne kulture. S tem ji dajejo status naraščaja, da bi se potem v vseh pogledih obnašali do nje tako pokroviteljsko, kakršni znajo biti tisti, ki so svojo že zajedli in čakajo na nov zrezek.

Četrtič je precej jasno, da so se tisti, ki so odobrili snemanje, precenili. Med ogromnim kupom materiala je bilo treba poiskati "zdravo, nenavadno, neškodljivo, za vse zanimivo, vsem razumljivo" jedro našega govorjenja. Selekcija je torej podlegla perifernim kriterijem in je bila vse prej ko bistvena. Po istem kriteriju bi lahko razrezali tudi tovariša Josipa Vidmarja in iz njegovih be- sed naredili po predstavah publike nedoumljivo mešanico "čiste umetnosti".

In za konec še nekaj vprašanj. Zakaj lahko torej Josip Vidmar go- vori, ne da bi mu rezali stavke? Zakaj so pred časom skupino OHO zlepili z nekim buržoaznim in gnilim musicalom? Zakaj se se znašli nekateri odlomki iz naših snemanj v neki drugi, dovolj zmešani odda- ji, kjer so kazali "različnost od..." naše apolitične mladine?

Kaže, da samo televizija lahko vrednoti akcije drugih in to vredno- tenje je po veljavnosti tik za policijskim.

To je predstava televizije o svoji pomembnosti.

_______________________________

Namenjeno je bilo Komunistu, a je vprašanje, če je ta objavil.

Locutio 135 · 1. julij 2025 · Letnik XXIX · www.locutio.si · ISSN 1580-4151