Papir: A4 A5 Vsa številka 128 Nazaj na članek V oknu za tiskanje izberite tiskalnik ali »Shrani kot PDF«.

V REDU, VSE JE POPOLNO

Misza Sagi

nebo v tokiu ima barvo samote

pridi ker ni s kom delit
pijač iz avtomatov šumenja dežja
molčanja ko ni nič za dodat
kraji o katerih sem sanjal obstajajo zares

cheese! kako lepo potem pot naprej
lahko je odpotovat poskusit se zgubit
stopat v temo
tujih mest tujih ljudi

na okinavi smo plesali na strehi hostla
ko bi kdo rekel ko boš pokadil bo konec sveta
bi odgovoril v redu vse je popolno
fizična nezmožnost smrti v umu živega bitja

zdelo se je da je ljubezen poslušanje glasbe
ob enem paru slušalk danes ne bom šel ven
tebe ne bo sledim skozi okno
plesu mestnih svetilk

strgam ostanke z noči brišem poteze
in vsi imamo isti obraz
gledam naravnost v oči

oblika je praznina ljubezni
ljubezen je praznina oblike

praznina je oblika ljubezni

tam tvam asi

Mandarina, ki jo jem – je jaz.
Thich Nhất Hạnh

ti si ta
silent disco na postaji
rdeči sij nad drevoredom
nekje padajo bombe

sneži samo na naju
(mislim na doi toshitsuro
daimyõja iz devetnajstega stoletja
znanega iz atlasa snežink)

ti si ta
zaprte glavice regrata
šum kril netopirjev
spletena z živcem sveta

privijava delovno mizo
pred polnočjo ugasne svetloba
sveč zamegljuje najina obraza
prižgem palo santo

ti si ta
čimbolj se potrebujemo
tembolj ranimo
torej zato ranimo

da bi naprej potrebovali
imela sva čas nimava ga več
ko ena plus ena daje ena
minus ena daje ničlo

samarkanda dreamin’

puščava prerezana z brazgotino ceste
monotona kot igra endless run
baktrijani pokriti z belim lakom se pozibavajo

ob črpalkah prodajalci limon
melone lubenice sok iz granatnih jabolk
zaris jezerskega trupla vdrte žile rek

na bombažnih poljih otroci
zgrbljene starke prisilno delo
ročno zbiranje


tako dolgo hotet bit kdo drug
prit kam drugam
da se vse možnosti razblinijo
ne zaradi izbire ampak opustitve
vsaka opustitev je izbira

ni važno koliko si jih namlatil(a) koliko pogovorov
za delo si imel(a) koliko na računu koliko bucik
zataknjenih v zemljevid dokler ne zaslišiš
vibrirajoče praznine se je ne naučiš tiho pet

veliko zelenje kričanje otrok za oknom
premor med mislimi si preblisk
čistega uzrtja nekega dne boš umrl(a)
vse druge dni pa ostani nesmrten(a).


svet je ta dan ko greva na široko
goltava sonce pes maha z repom

slišim tvoja pretekla imena vsi koraki
se stikajo v enem vodijo sem

zaradi tebe se dogaja zares in ko izginjava v sebi
se v najini odsotnosti zgodi življenje

tako popolno da nobeno drugo ne pride v poštev


večer je žalosten
kot šotorišče dan po festivalu
čeprav je vse še pred nami

odit iz korporacije zagnat lasten biznis
it na pot okrog sveta
zarit se v budističen samostan

napisat priročnik
kako doseči razsvetljenje
ne da bi nehali biti lažnivi

ponavljat asane
kuhat bob
poslušat kako se derejo škorci

fana

Jaz sem ta, ki ljubi, in ta, ki ljubi, je jaz.
Bayazìd Bisţàmì

ženska pes pogreznjena v sen počasi umirajoči dan
je nasipal snega svetloba je padla v sobo kot da bi mesec
obvisel tik nad glavo na soundtracku lofi bernie sanders
ana al-haqq jaz sem resnica ti si njen vir

meljem zelišče in kavo potapljam se čez rob zemljevida
življenje nikoli ni bilo nekje drugje nikoli tako čisto
jaz-in-ti presvetljena kot film premor v dihanju
zamegljenost od jasnine

Pesmi so iz zbirke [doomer wave].

Prevod: Katarina Šalamun Biedrzycka

Locutio 128 · 1. februar 2024 · Letnik XXVIII · www.locutio.si · ISSN 1580-4151