Računovodja za enostavne zadeve – Enostavnejše računovodske storitve (knjiženje računov, obračuni DDV, izpolnjevanje davčnih obrazcev) so poenostavljene s programi in spletnimi aplikacijami. Veliko podjetij uporablja računovodstvo v oblaku, ki avtomatsko ureja mnoge vnose, zato se število samostojnih računovodij zmanjšuje.
Zavarovalni cenilec škode (izterjevalec zahtevkov) – Pri zavarovalnicah AI že prepoznava vzorce škodnih zahtevkov, analizira fotografije škode in ocenjuje višino izplačil. Poklic cenilca, ki bi terensko ogledoval škodo (npr. pri avtomobilskih nesrečah), lahko deloma nadomestijo mobilne aplikacije, kamor stranke naložijo slike, oceno pa izdela algoritem.
Zavarovalni underwriter (ocenjevalec tveganja) – Pri sklepanju zavarovanj (življenjska, zdravstvena itd.) so včasih aktuarski strokovnjaki ocenjevali tveganja posameznih zavarovancev; zdaj algoritmi obdelajo ogromno podatkov in določijo premije. Klasični underwriterji bodo v veliki meri zamenjani z analitičnimi modeli AI, ki bolje napovedo verjetnost škodnih dogodkov.
Menjalniški blagajnik – Menjalnice gotovine izgubljajo pomen, saj se gotovinsko poslovanje zmanjšuje, potovanja pa digitalizirajo (kartice, bankomati). Tudi tam, kjer so menjalnice, so avtomatizirane (menjalni avtomati) ali integrirane v bankomate; osebje na okencu je odveč.
Finančni svetovalec za osnovne naložbe – Robo-svetovalci (algoritmični finančni svetovalci) ponujajo strankam investicijske portfelje in upravljanje premoženja z minimalnim človeškim posredovanjem. Stranke z manjšimi portfelji se vse bolj zanašajo na avtomatizirane naložbene platforme, zato človeških finančnih svetovalcev za osnovne storitve potrebujemo manj.
Blagajnik cenilca zlata in draguljev – Nekoč pogosti odkupovalci zlata in cenilci v zlatarnah bodo manj potrebni, ker se storitev avtomatizira (stroji za testiranje čistine kovin) in ker se trend vlaganja v plemenite kovine seli na spletne platforme, kjer fizičnega posrednika ni.
Maloprodaja in storitve za stranke: V trgovini in storitvah doživljamo prehod na samopostrežbo in spletne storitve, kar izrine veliko delovnih mest, kjer je bila prej potrebna interakcija s strankami v živo. Poleg tega spremenjene navade potrošnikov zmanjšujejo določene klasične storitve.
Blagajnik v trgovini – Samopostrežne blagajne in brezgotovinsko plačevanje so v porastu. Velike trgovske verige uvajajo samoplačniške terminale, kupci sami skenirajo izdelke in plačajo, zato se število blagajnikov hitro zmanjšuje.
Prodajalec v maloprodaji – Klasični prodajalci v trgovinah (npr. z oblačili, elektroniko) so ogroženi zaradi spletnega nakupovanjain tudi zaradi uvedbe interaktivnih zaslonov v trgovinah, kjer si stranka sama poišče informacije. Do 2035 bo v fizičnih trgovinah delalo manj ljudi, saj bodo trgovine manjše ali bolj avtomatizirane.
Prodajalec na tržnici/trgovski potnik – Tradicionalno osebno prodajanje izdelkov od vrat do vrat ali na stojnicah je v zatonu. Potrošniki raje kupujejo prek spleta ali v večjih centrih, zato bo poklic trgovskega potnika ali tržničarja skoraj izumrl.
Delavec v videoteki/DVD izposojevalec – Že zdaj praktično ne obstaja več, saj so videoteke in DVD-klubi izginili s pojavom streaming storitev (Netflix, ipd.). Do leta 2035 fizičnih izposojevalnic ne bo, to delo je že prevzela digitalna tehnologija.
Turistični agent – Kot omenjeno, spletni portali (Booking, Expedia itd.) omogočajo neposredne rezervacije letov, hotelov in paketov. Potovalne agencije se zapirajo ali se specializirajo v butične storitve; večina potnikov si poti organizira sama na spletu, zato klasični turistični agent skoraj ne bo več obstajal.
Knjižničar (izposojevalec) – Čeprav knjižnice ne bodo izginile, se vloga knjižničarja spreminja. Fizično izposojo nadomeščajo izposoje avtomati, informacijske poizvedbe pa rešujejo digitalni katalogi. Število knjižničarjev za rutinsko izposojo in vračanje knjig bo upadlo.
Cestni prodajalec vozovnic (npr. na avtobusni postaji) – V javnem potniškem prometu papirnate vozovnice in blagajne na postajah ukinjajo v korist spletne prodaje in avtomatov. Tako bo delo prodajalcev vozovnic na železniških in avtobusnih postajah izginilo.
Hostesa v restavraciji (sprejem gostov) – Digitalni sistemi za rezervacije in samoprijava v restavracijah (tablice na vhodu, ki dodelijo mizo) lahko zmanjšajo potrebo po hostesah. Tudi naročanje hrane poteka prek QR-kod in tablic na mizi v nekaterih lokalih, kar prav tako zmanjšuje interakcijo z osebjem.
Natakar v hitri prehrani – Verige hitre prehrane uvajajo kioske za naročanje in vnaprejšnja naročila preko aplikacij, zato na blagajni ni več natakarja, ki sprejema naročila. Človeško osebje ostaja le v kuhinji za pripravo (tudi tam pa se pojavljajo robotski stroji za kuhanje, pečenje krompirčka ipd.).
Pomočnik v trgovini (polnilec polic) – V nekaterih trgovinah testirajo robote za polnjenje polic in zalaganje izdelkov (ali pa koncept trgovin brez polic – avtomatizirane shrambe kot Amazon Go). Četudi ne bo v celoti avtomatizirano do 2035, bo manj potrebe po številnih zaposlenih, ki bi neprestano polnili police, saj se uvajajo pametne police in optimizacija zalog.
Gasilski telefonist (112 operater) – Določeni vidiki klicnih centrov za nujno pomoč se avtomatizirajo (npr. mobilne aplikacije za avtomatsko pošiljanje lokacije in podatkov ob nesrečah). Klicni centri bodo verjetno še imeli osebje, a bi AI lahko do neke mere samodejno razvrščala klice in sprožala enote, zmanjšal pa se bo del, ki zahteva ročno posredovanje operaterja.
Prodajalec enciklopedij / knjig od vrat do vrat – Ta poklic je že zgodovina; internet in Wikipedia sta zamenjala potrebo po prodaji fizičnih enciklopedij, digitalna distribucija pa je nadomestila potujoče prodajalce knjig. Do leta 2035 se ne bo vrnil.
Fotograf v veleblagovnici (za dokumente) – Avtomatski foto avtomati in možnost, da si ljudje sami naredijo fotografije s telefoni, so odpravili veliko povpraševanje po fotografih za dokumente v trgovskih centrih; še obstajajo nekateri studii, a trend nakazuje nadaljnji upad.
Operater klicnega centra za podporo strankam – Osnovna podpora strankam po telefonu in spletnem klepetu se v veliki meri že izvaja z AI chatbot-i. Do leta 2035 bodo napredni bot-i zmožni reševati večino standardnih poizvedb, zato bo človečih agentov v prvih linijah podpore precej manj.
Uslužbenec v videoprodukcijski izposoji – Poklici, kot so projekcionist v kinu ali tehnik za izposojo opreme, bodo manj pogosti; digitalna projekcija je enostavnejša in ne zahteva ročnega menjavanja kolutov kot nekoč, opremo pa si filmski ustvarjalci rezervirajo prek spleta brez posrednika.
Mediji, založništvo in ustvarjalne dejavnosti: V tej skupini poklicev avtomatizacija in AI prevzemata nekatere ustvarjalne ali rutinske naloge, digitalne platforme pa rušijo tradicionalne poslovne modele. To vodi v zmanjšanje določenih delovnih mest v medijski in kreativni industriji.
Novinar tiskane izdaje – Tiskani časopisi in revije zapirajo svoja vrata ali se selijo na splet. S tem se zmanjšuje število novinarjev, posebej tistih, ki so specializirani le za tisk (nekateri se prilagajajo na digitalno). AI orodja lahko celo sama generirajo osnovne novice (npr. poročila o borznih tečajih, športnih rezultatih), zato bo del novinarstva avtomatiziran.
Korektor in lektor – Preverjanje črkovanja in slovnice danes učinkovito opravijo računalniški programi (npr. Grammarly in podobno, seveda v angleščini, a tudi drugi jeziki dohitevajo). Osnovne napake in slogovne izboljšave predlaga AI, s čimer je potreba po človeških lektorjih za rutinska besedila manjša. Še vedno bodo potrebni pri zahtevnih besedilih, a veliko manj pogosto kot nekoč.
Prevajalec za splošna besedila – Strojno prevajanje se hitro izpopolnjuje. Že zdaj lahko AI v nekaj sekundah prevede besedilo dovolj razumljivo v mnoge jezike. Za nezahtevna in interna gradiva podjetja namesto prevajalca uporabijo AI in le minimalno človeško uredijo prevod. Poklic prevajalca ne bo povsem izginil, a bo zelo skrčen in omejen na specializirane, zahtevne prevode, medtem ko lahkejša besedila prevede stroj.
Tolmač za osnovne dogodke – Podobno kot pri pisnem prevajanju se razvija tudi simultano strojno prevajanje. Za enostavne sestanke ali turistične namene že obstajajo naprave in aplikacije, ki v realnem času prevajajo govor. Do 2035 bi lahko takšne rešitve zmanjšale potrebo po tolmačih na manj uradnih dogodkih, čeprav bodo pri diplomaciji in visoki stroki ljudski tolmači še potrebni.
Poročevalec prometnih informacij – Veliko radijskih in televizijskih postaj je imelo ljudi, ki so spremljali prometne informacije in poročali poslušalcem. Danes te podatke avtomatsko zbirajo senzorji in uporabniki (npr. Google Maps javi zastoje avtomatsko). Človeški poročevalec prometa kot samostojen poklic bo odveč, ker aplikacije uporabnikom neposredno povedo stanje.
Vremenski napovedovalec (meteorolog na TV) – Medtem ko meteorologi kot znanstveniki ne izginjajo, televizijski vremenarji, ki podajajo vremensko napoved, morda ne bodo več človeški. Že obstajajo AI-generirane avatarje za vremenke napovedi (npr. na Kitajskem) – popolnoma digitalni napovedovalci, ki berejo poročila. Do 2035 bi lahko TV hiše uporabljale virtualne voditelje za nekatere segmente, kot je vreme, s čimer bi zmanjšale potrebo po kadru.
Foto-laborant – Poklic razvijalca fotografij v temnici ali fotolaboratoriju (za analogni film) je skoraj izginil s prehodom na digitalno fotografijo. Tudi tisk fotografij se je avtomatiziral v kioskih. Do leta 2035 je malo verjetno, da bo veliko povpraševanja po ročnem razvijanju fotografij, razen kot umetniški obrtni niši.
Video montažer za enostavne vsebine – AI orodja že zdaj omogočajo samodejno urejanje videa (izbor najboljših kadrov, dodajanje podnapisov, prehodov). Za preproste videoposnetke (npr. osnovni promocijski videi, novice) lahko avtomatika opravi velik del montaže. Zato se bo število začetniških delovnih mest v video montaži zmanjšalo; ostali bodo izkušeni montažerji za zahtevne projekte.
Grafični oblikovalec za osnovna opravila – Generativna AI kot so DALL-E, Midjourney ipd. omogoča samodejno ustvarjanje slik in oblik. WEF opozarja, da bo povpraševanje po grafičnih oblikovalcih za enostavne naloge (logotipi, osnovne postavitve) upadlo, saj lahko orodja hitro generirajo predloge. Oblikovalci se bodo morali usmeriti v kompleksnejše, bolj umetniške projekte, veliko rutinskega dela (ikone, preproste grafike) pa bo avtomatizirano.
DTP operater (namizno založništvo) – V 90. letih in 2000. letih je bil razmah poklica namiznega založnika, ki je urejal postavitve besedila in grafike za tiskovine. Zdaj so ti postopki poenostavljeni – povprečen uporabnik lahko z orodji in predlogami izdela osnovno publikacijo brez specialista. Poklic DTP operaterja se je močno skrčil in bo verjetno praktično izginil, razen v zelo specializiranih založniških projektih.
Operater radijske zvokovne opreme – Tradicionalno so radijske postaje imele tehnike, ki so ročno vrteli glasbo, zven in oglase. Danes večina radijskih postaj uporablja avtomatizirane playliste in računalniške sisteme za predvajanje, ki samodejno vrivajo oglase ob točnih časih. S tem je manj potrebe po stalni prisotnosti tehnikov v živo.
Korepetitor / učitelj glasbe za začetnike – Morda presenetljivo, a AI posega tudi v učenje glasbe. Obstajajo aplikacije, ki z AI povratno informacijo učijo in popravljajo igranje in petje (npr. Yousician). Za osnovne učne ure instrumenta bi lahko AI do 2035 ponudila učinkovito vadbo, s čimer bi se zmanjšalo povpraševanje po človeških inštruktorjih na nižjih stopnjah (vendar visoka raven in individualna umetniška interpretacija bosta še vedno potrebovali človeške mentorje).
Tekstopisec oglasov (copywriter) za enostavna besedila – Generativna AI lahko piše kratke članke, opise izdelkov in oglase. Podjetja že eksperimentirajo z AI za pisanje marketinških besedil. Preproste slogane, opise in spletne objave lahko AI pripravi dovolj dobro, da bo del junior piscev ostal brez dela, ker jih bo zamenjala AI (ali bodo en pisec nadzorovali output več AI orodij).
Sodelavec za družbena omrežja (social media manager) – osnovni nivo – Na področju družbenih omrežij se pojavljajo orodja, ki samodejno generirajo objave ob optimalnih časih, odgovorjajo na komentarje z uporabo predpripravljenih odgovorov in celo oblikujejo strategije na osnovi analitike. Človeški upravljavci družbenih omrežij za rutinsko objavljanje bodo manj iskani; ostali bodo tisti, ki se usmerjajo v kreativno kampanjo in krizno komunikacijo.
Prodajalec oglasnega prostora (oglaševalski komercialist) – Tradicionalna prodaja oglasov (npr. v tiskovinah, na radiu) upada, ker je oglaševanje avtomatizirano preko spletnih platform (npr. Google Ads, Facebook Ads). Oglaševalski komercialisti, ki so nekoč klicali podjetja in ponujali oglasni prostor, izgubljajo delo, saj oglaševalci sami zakupijo prostor digitalno. Do 2035 bo večina oglasnega prostora tržena programatsko, ne preko osebne prodaje.
Izobraževanje in znanost: Tudi v izobraževanju tehnologija in spremembe vplivajo na določene vloge. Čeprav se zdi, da učitelji ne bodo zlahka nadomeščeni, se lahko nekatere podporne in administrativne vloge zmanjšajo.
Učitelj za splošno izobraževanje odraslih (inštruktor za osnovne tečaje) – Razmah spletnih tečajev (MOOC) in platform z video predavanji pomeni, da se mnogi osnovni tečaji (jeziki, računalniška pismenost, poslovna znanja) samostojno izvajajo preko spleta. Inštruktorji, ki so prej poučevali velike skupine začetnikov v živo, bodo manj iskani, saj se udeleženci raje učijo prek spleta v svojem tempu.
Profesor na daljavo za osnovne predmete – Podobno kot zgoraj, če univerze digitalizirajo predavanja, se lahko zgodi, da en vrhunski profesor posname predavanja, ki jih potem globalno uporabijo študenti, namesto da bi vsak fakultetni oddelek imel svojega predavatelja za isti osnovni predmet. Do 2035 lahko pride do konsolidacije, kjer bo manj predavateljev pokrivalo širše občinstvo preko spleta, podporne vloge pa bodo omejene.
Šolski knjižničar – Z digitalizacijo učnih gradiv in spletnih baz znanja se vloga šolskega knjižničarja zmanjšuje. Učenci informacije poiščejo z iskalniki, šolske knjižnice pa se preoblikujejo v mediateke brez potrebe po stalnem osebju za izposojo knjig.
Laboratorijski tehnik v izobraževanju – Če šole uvedejo virtualne laboratorije (simulacije) za pouk naravoslovja, bo manj potrebe po fizičnem šolskem laboratoriju in s tem po tehniku, ki ga upravlja. Nekatera eksperimentalna okolja bodo virtualna, demonstracije pa izvede učitelj z digitalnimi orodji.
Izvajalec standardiziranih testov (ocenjevalec) – Avtomatsko strojno ocenjevanje napreduje; že sedaj AI lahko ocenjuje kratke odgovore ali eseje v določenem kontekstu. Če se to razširi, bo manj potrebe po učiteljih ali zunanjih sodelavcih, ki ročno popravljajo standardizirane teste in eseje, saj bo to opravil računalnik.
Jezikovni lektor na univerzah – Pri znanstvenih objavah se vedno bolj uporabljajo orodja za preverjanje jezika in slog (posebej za angleščino, ki je lingua franca znanosti). Institucije lahko do 2035 zmanjšajo potrebo po profesionalnih jezikovnih lektorjih za pregled člankov, ker bodo avtorji uporabljali napredne jezikovne modele za poliranje besedila.
Zdravstvo: Zdravstveni sektor bo zaradi AI doživel paradoks – več bo potreb po negovalnem osebju, a manj po administrativnem in nekaterih diagnostičnih strokovnjakih, kjer lahko AI izvede nalogo hitreje ali bolj natančno. Ogrožen je zelo osebni zdravnik na primarni ravni.
Medicinski transkripcionist (zapisovalec izvidov) – Tradicionalno so poslušali posnetke zdravnikov in jih prepisovali. Danes govorni prepoznavni sistemi samodejno prepišejo zdravnikove diktafone v besedilo. Ta poklic skoraj izumira, saj AI dosega visoko natančnost pri medicinskem prepisovanju.
Medicinski koder (kodiranje diagnoz) – Kodiranje zdravstvenih storitev in diagnoz za zavarovalnice je rutinsko opravilo, ki ga AI algoritmi lahko zelo dobro obvladajo. V bolnišnicah programska oprema prebere izvide in predlaga kode za obračun; posledično bo ročnih koderjev manj.
Radiološki asistent / osnovni radiolog – AI je dosegla velike uspehe pri prepoznavanju vzorcev na slikah (RTG, CT, MRI). Ocenjuje se, da lahko AI analizira radiološke posnetke pogosto enako dobro kot specialist in zazna nepravilnosti. Študija v reviji Lancet je ocenila, da bo do 2035 AI lahko prevzela približno 25 administrativnih in osnovnih diagnostičnih opravil v medicini. To pomeni, da bo manj rutinskega dela za radiologe – njihov čas se bo omejil na zahtevne primere, medtem ko bo osnovno presejanje (npr. branje zdravega izvida) avtomatsko.
Farmacevtski tehnik v lekarni – V lekarnah se uvajajo robotski sistemi za izdajo zdravil. Bolnišnične lekarne že uporabljajo avtomatizirane stroje, ki natančno odmerjajo zdravila za paciente. V drogerijskih lekarnah bo več naročanja prek spleta in avtomatov za izdajo, zato se lahko delovna mesta farmacevtskih tehnikov (ki pripravljajo in iščejo zdravila na policah) zmanjšajo, saj bo to delo opravil stroj, farmacevt pa bo le še svetoval strankam.
Osebni zdravnik – primarno raven in odločanje ter osnoven preglede ter analize bodo opravljala AI, ki bo večinoma napotila pacienta ali na fizično obravnavo do osebnega zdravnika – drugo mnenje ali pa takoj k specialistu na drugo stopnjo.
Trg dela 2035 bo videti precej drugače kot danes. Mnogi od zgoraj naštetih 100 poklicev bodo bodisi skoraj povsem izginili ali pa se ohranili le še v močno zmanjšanem obsegu in v preoblikovani obliki. Glavni krivec za ta preobrat je neustavljiv napredek tehnologije – zlasti umetne inteligence in robotike , ki lahko prevzamejo ponavljajoče se, nevarne ali analitično zahtevne naloge, ne da bi pri tem potrebovali počitek ali plačo. Poleg tehnologije pa svoje dodajajo še zeleni prehod (ki ukinja zastarele industrije) in spremembe v navadah potrošnikov (ki zahtevajo hitrost, digitalnost in udobje namesto osebnega stika).
Vendar izginjanje teh poklicev ne pomeni nujno masovne brezposelnosti, temveč predvsem premik v novih vlogah. Tako kot je avtomatizacija osvobodila delavce iz garaških del in jih sčasoma preusmerila v storitvene in ustvarjalne poklice, bodo tudi tokrat nastale nove karierne priložnosti. Svetovni gospodarski forum napoveduje, da bo kljub izgubi delovnih mest zaradi avtomatizacije človeško delo ostalo ključno v poklicih, ki zahtevajo ustvarjalnost, kritično razmišljanje, empatijo in kompleksno komunikacijo – lastnosti, kjer človek dopolnjuje stroje namesto tekmuje z njimi. Nove industrije bodo povpraševale po strokovnjakih za obnovljive vire, podatkovno analitiko, kibernetsko varnost, razvoj UI, zdravstveno nego, nego starejših, izobraževanje in druge poklice, ki nastajajo prav zaradi istih trendov, ki druge poklice ukinjajo.
Za posameznike in družbo kot celoto je ključnega pomena prilagajanje: potrebno bo vseživljenjsko učenje in nadgradnja veščin, da bodo sedanji delavci našli mesto v gospodarstvu prihodnosti. Vladam in organizacijam pa pripada naloga, da omilijo prehod – s programi prekvalifikacije za ogrožene delavce, spodbujanjem nastajanja novih delovnih mest ter zagotavljanjem socialne varnosti tistim, ki se bodo morali med tranzicijo znajti. Če bomo kot družba uspešno krmarili skozi te spremembe, lahko do leta 2035 dosežemo, da bo tehnologija ljudem prinesla večjo produktivnost in blaginjo, medtem ko bodo naporne in nevarne naloge prepustili strojem. Konec koncev je namen napredka, da izboljša kakovost življenja, kar pomeni, da naj bi izginjanje zastarelih poklicev omogočilo rojstvo novih, bolj izpopolnjujočih zaposlitev za prihodnje generacije.
Namesto zaključka
Obstajajo trije pristopi, od katerih je odvisno, ali so delavske pravice (labour rights) človekove pravice (human rights):
pozitivistični; če so delavske pravice vključene v dokumente o človekovih pravicah, so človekove pravice; če tam niso omenjene, niso človekove pravice;
instrumentalni; če so strategije kot družbeno dejstvo uspešne, je na vprašanje odgovor pritrdilen; nikalen odgovor izraža dvom;
normativni; glede na definicijo človekove pravice ocenjujemo, ali je določena delavska pravica človekova pravica. (Mantouvalou, 2012)
Živimo v »poklicni družbi« (Šercar, 2024, 2025) in najbolj merodajno analizo vpliva UI na delovna mesta lahko opravijo organi bodisi društev bodisi sindikatov organiziranih »delavcev«.
Sociološka taksativna definicija poklica vključuje 6 značilnosti: uporabo znanj, ki temeljijo na teoretičnem znanju; izobraževanje in prakso teh znanj; usposobljenost strokovnjakov, ki se dokazuje s diplomo; poklicno etiko, ki zagotavlja poklicno integriteto; poklicne proizvode in storitve kot skupno dobro; obstoj organizacije, ki združuje svoje člane; in dodatno še 3 značilnosti, in sicer: člani imajo občutek identitete, delijo skupne vrednote; znotraj poklica se uporablja skupni jezik, ki ga tisti zunaj poklica razumejo le delno; poklic se reproducira z izbiro učencev in študentov.
Za pravilno raziskavo namenjeno napovedi sprememb »delovnih mest«, ki jih povzroča napredek in uporaba UI je treba upoštevati specifične danosti slovenskega družbeno-gospodarskega, političnega in pravnega reda. Mutatis mutandis to velja tudi za druge države.
Za razvrščanje del, delovnih mest ali poklicev se v Sloveniji uporablja Standardna klasifikacija poklicev (SKP). SKP je Mednarodna klasifikacija poklicev (International Standard Classification of Occupations, ISCO), dopolnjena z nacionalnimi posebnostmi Slovenije.
Mednarodna standardna klasifikacija poklicev - ISCO-08 je štiristopenjska hierarhično strukturirana klasifikacija, ki omogoča razvrstitev vseh delovnih mest na svetu v 436 enotnih skupin. Te skupine tvorijo najpodrobnejšo raven klasifikacijske strukture in so združene v 130 manjših skupin, 43 podskupin in 10 večjih skupin, glede na njihovo podobnost z ozirom na raven znanja in specializacije, ki se zahteva za delovna mesta.
V ISCO-08 je delovno mesto opredeljeno kot »niz nalog in dolžnosti, ki jih opravlja ali naj bi jih opravljala ena oseba, vključno z delodajalcem ali samozaposlenimi«.
Poklic se nanaša na vrsto dela, ki se opravlja na delovnem mestu. Pojem poklica je opredeljen kot »niz del, katerih glavne naloge in dolžnosti so zelo podobnostne«. Oseba je lahko povezana s poklicem prek glavnega delovnega mesta, ki ga trenutno opravlja, drugega delovnega mesta, prihodnjega delovnega mesta ali delovnega mesta, ki ga je opravljala prej.
Spretnost je sposobnost opravljanja nalog in dolžnosti delovnega mesta.
SKP je obvezen nacionalni standard, ki se uporablja pri evidentiranju, zbiranju, obdelovanju, analiziranju, posredovanju in izkazovanju statistično-analitičnih podatkov, pomembnih za spremljanje stanj in gibanj na socialno-ekonomskem področju, z namenom zagotavljanja konsistentnosti podatkov, še zlasti pri statističnem spremljanju poklicne strukture aktivnega prebivalstva ter povpraševanja po delu.
Poklici so organizirani bodisi s obliki poklicnih društev bodisi v obliki sindikatov z lastnosti pravne osebe in reprezentativnosti na nivoju poklica, veje dejavnosti, skupine oz. podskupine dejavnosti ter na nivoju države.
Zveza svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) združuje 22 sindikatov dejavnosti iz različnih sektorjev celotne Slovenije in člane in članice tako iz zasebnega kot javnega sektorja.
Zveza svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) je prostovoljna in demokratična organizacija, neodvisna od političnih strank, parlamenta, vlade in verskih skupnosti. Zaradi reprezentativnosti lahko vpliva na vsebino kolektivnih pogodb in sodeluje v ekonomsko-socialnem svetu, kjer skupaj z delodajalci in vlado usklajuje predloge zakonov in drugih dokumentov. Cilje dosega s pogajanji, dogovori, stavkami ali množičnimi manifestacijami. Svojemu članstvu zagotavlja brezplačno pravno in drugo strokovno pomoč.
UI je transformativna sila, ki simulira človeško inteligenco s pomočjo naprednih računalniških sistemov, ki zajemajo širok spekter aplikacij, od ekspertnih sistemov in obdelave naravnega jezika do prepoznavanja govora in strojnega vida.
Ugotovljeno je, da je UI netto ustvarjalec delovnih mest, manj jih ukine kot ustvari novih, in da se bo ta trend nadaljeval. Leta 2020 je AI ukinila približno 9 odstotkov delovnih mest in ustvarila 11 odstotkov novih. Neto dobiček je torej bil približno 500,000 delovnih mest.
Top 12 delovnih mest v področju AI, ki prevladujejo v letu 2025: inženir strojnega učenja (strokovnjak za ustvarjanje in implementacijo modelov strojnega učenja za reševanje specifičnih problemov), podatkovni znanstvenik (strokovnjak za zbiranje, analiziranje in interpretacijo velikih količin podatkov, strukturiranih in nestrukturiranih), razvijalec poslovne inteligence (BI, strokovnjak, ki načrtuje, razvija in vzdržuje rešitve poslovne inteligence), raziskovalec (strokovnjak, ki izvaja znanstvene raziskave na različnih področjih), inženir/arhitekt »velikega podatkovja, big data (strokovnjak, ki načrtuje, razvija in vzdržuje podatkovno infrastrukturo), razvijalec UI programske opreme (strokovnjak za razvoj, testiranje in implementacijo modelov UI), vodja izdelkov UI (strokovnjak, ki vodi razvoj in lansiranje izdelkov, povezanih z UI), analitik kibernetske varnosti pri AI (strokovnjak za izboljšanje varnosti organizacije digitalnih sredstev), specialist za etiko in etične standarde razvoja in uporabe UI, kot so pravičnost, odgovornost, preglednost in zasebnost, robotski znanstvenik (strokovnjak za robote in robotske sisteme), inženir za obdelavo naravnega jezika, NLP (strokovnjak za razvoj algoritmov, modelov in sistemov za računalniško razumevanje in obdelavo človeškega jezika), inženir UI (strokovnjak strojnega učenja in podatkovne znanosti za načrtovanje in izvajanje UI modelov in sistemov).(Kubra, AIMOJO5, 2025)
Gmyrek, P., Berg, J., Kamiński, K., Konopczyński, F., Ładna, A., Nafradi, B., Rosłaniec, K., Troszyński, M., 2025. Generative AI and Jobs: A Refined Global Index of Occupational Exposure. ILO Working Paper 140. Geneva: International Labour Office, 72 p. Generative AI and jobs: A refined global index of occupational exposure
Michael L. Littman, Ifeoma Ajunwa, Guy Berger, Craig Boutilier, Morgan Currie, Finale Doshi-Velez, Gillian Hadfield, Michael C. Horowitz, Charles Isbell, Hiroaki Kitano, Karen Levy, Terah Lyons, Melanie Mitchell, Julie Shah, Steven Sloman, Shannon Vallor, and Toby Walsh. “Gathering Strength, Gathering Storms: The One Hundred Year Study on Artificial Intelligence (AI100) 2021 Study Panel Report.” Stanford University, Stanford, CA, September 16 2021. Doc: http://ai100.stanford.edu/2021-report. https://ai100.stanford.edu/sites/g/files/sbiybj18871/files/media/file/AI100Report_MT_10.pdf
Peter Stone, Rodney Brooks, Erik Brynjolfsson, Ryan Calo, Oren Etzioni, Greg Hager, Julia Hirschberg, Shivaram Kalyanakrishnan, Ece Kamar, Sarit Kraus, Kevin Leyton-Brown, David Parkes, William Press, AnnaLee Saxenian, Julie Shah, Milind Tambe, and Astro Teller. "Artificial Intelligence and Life in 2030." One Hundred Year Study on Artificial Intelligence: Report of the 2015-2016 Study Panel, Stanford University, Stanford, CA, September 2016. Doc: http://ai100.stanford.edu/2016-report.
Šercar, T.M., 2024. Capitalism and the Depression. IJELS 9(3), pp. 78-98 < href="https://ijels.com/upload_document/issue_files/10IJELS-105202413-Capitalism.pdf">10IJELS-105202413-Capitalism.pdf
Šercar,T.M., 2025. Zgodba o nastanku kritike politične ekonomije. Locutio, 134 Locutio
1 Asilomar Conference Grounds, Konferenčni center Asilomar v Kaliforniji, ZDA
2 Programska oprema kot storitev (SaaS) je model dobave programske opreme, kjer ponudnik storitev gosti aplikacije in jih strankam da na voljo prek interneta. Namesto nakupa in nameščanja programske opreme na posamezne naprave lahko uporabniki do nje dostopajo prek spletnega brskalnika ali mobilne aplikacije na podlagi naročnine.
3 NANDA (Networked Agents and Decentralized AI), omrežni agenti in decentralizirana UI) se uveljavlja kot kritična infrastrukturna plast za prihodnost, ki jo poganja UI. Medtem ko Googlov protokol A2A (Agent2Agent) omogoča agentom medsebojno komunikacijo, Anthropicov protokol MCP (Model Context Protocol) pa povezuje agente z orodji in kontekstom, se NANDA loteva težjega problema – kako se agenti identificirajo, si zaupajo, kako se odkrijejo, usmerijo in nagradijo v velikem obsegu.
4 Naukowa i Akademicka Sieć Komputerowa (Raziskovalno in akademsko računalniško omrežje, NASK) je poljska organizacija za raziskave in razvoj, upravljavec podatkovnih omrežij in upravljavec registra internetnih domenskih imen za državno vrhnjo domeno .pl.
5 Raziskovalna skupnost in agencija na področju umetne inteligence, zavezana k izboljšanju podjetij in življenj ljudi s pomočjo transformativne moči umetne inteligence.
