Z izumom pisave v Mezopotamiji okoli leta 5200 p. n. š. se je začela informacijska doba. Od tega trenutka obstajajo sistemi, ki lahko beležijo dogodke za prihodnjo porabo. (Floridi, 2013)
Časovno signaliziranje je oblika pridobivanja informacij, ki se razlikuje od signaliziranja od točke do točke. Pri takem pridobivanju informacij je komunikacija časovna in enosmerna od ene časovne epohe do poznejše epohe. Aktivna stranka je naslovnik ali prejemnik in ne pošiljatelj, slednji pa ne more znati sporočila, ki ga bo prejemnik kasneje uporabil. (Mooers, 1950)
Veliki časovni zamik med nastankom in objavo nekega dela povzroča številne posledice. Ena izmed teh je, da o osebnosti in stališčih avtorja, v tem primeru Karla Marxa, izvemo z veliko zamudo, izven zgodovinskega konteksta in dejanskega, »realnega« časa, v katerem se zgodi proces ali dogodek.
Leta 1846, dve leti pred objavo »Komunističnega manifesta« in enaindvajset let pred objavo »Kapitala«, je Karl Marx objavil esej z naslovom »Peuchet o samomoru«. Marxov esej, ki temelji na spisih Jacquesa Peucheta, francoskega pravnika, ekonomista, statistika in upravitelja pariškega policijskega arhiva, čigar spomini so vključevali razprave o samomorih v Parizu, ni neposreden prevod Peucheta, temveč esej, ki odraža Marxova lastna trdna stališča o temah, obravnavanih v Peuchetovem delu. (Šercar, 2024)
»To delo je Marx napisal, da bi razkril nekatere odvratne vidike meščanske družbe, njene morale in običajev, pri čemer je uporabil dokumentarne dokaze, ki jih je predložil Jacques Peuchet. Marx je svoj namen uresničil s prevajanjem v nemščino in objavo odlomkov iz dela Mémoires tirés des archives de La police de Paris, pour servir à 1’histoire de la morale et de la police, depuis Louis XIV jusqu’à nos jours. Par 1. Peuchet, Archiviste de la Police./ Spomini iz arhivov pariške policije, ki služijo zgodovini morale in policije od Ludvika XIV. do danes. Avtor: I. Peuchet, arhivar policije. T. I-IV, Pariz, 1838, pri čemer je v uvodnem delu podal lastne komentarje in občasne digresije.«
Marx, K., 1999. Marx on Suicide (Edited by Eric A. Plaut; Translated by Kevin Anderson, Eric A. Plaut and Gabrielle Edgcomb). 147 Pages. Imprint: Northwestern University Press Marx on Suicide - Northwestern University Press
Ta neznani esej zgodnjega Marxa o samomorih predstavlja pomemben prispevek k sociološkemu razumevanju Marxovih pogledov na zatiranje žensk v meščanski družini in Marxove podpore osvoboditvi žensk in zavestni obnovi Marxovih pogledov na spol in družino ter potrjuje, kako daleč so Marxovi interesi segali onkraj problemov proletariata!
V mesecu marcu leta 1845 je Karl Marx napisal »Draft of an Article on Friedrich List’s book: Das Nationale System der Politischen Oekonomie, Draft of an Article on Friedrich List’s book by Karl Marx , znan kot »List Critique« (Szporluk, 1993) , ki je bil prvič objavljen v ruščini v Voprosy Istorii K.P.S.S. št. 12, 1971!
V knjigi »Das Nationale System der Politischen Oekonomie«, objavljeni 1840, je List predstavil vzpostavitev prevlade kapitalizma kot stratešlkega cilja nemške buržoazije.
V »Kritiki Lista« je Marx podal svoje stališče do nemškega vprašanja, pri čemer se je posebej osredotočil na kritiko nemškega nacionalizma.
Marx je od avgusta 1857 do marca 1858 napisal skoraj 1000 strani v obliki osnutka (Rohentwurf) na temo kritike politične ekonomije, ki je pod naslovom »Grundrisse der Kritik der politischen Ökonomie« prvič izšel v Moskvi v letih 1939 in 1941. Večina te izdaje je bila uničena v Drugi svetovni vojni in je delo postalo dostopno širši svetovni javnosti šele po ponovni objavi leta 1953 v Berlinu. Tako je bil ohranjen Grundrisse kot skica, ki je poslužila Marxu kot podlaga za Das Kapital, njegovo najbolj znano delo v področju ekonomske misli. (Marx, 1858?)
Po Marxu je buržoazna družba demokratična družba »enakosti in svobode«, toda le na področju menjave, kjer ni prisile človeka nad človekom in so ljudje kot kupci in prodajalci resnično enakopravni, kajpada odvisno od denarja, ki ga nosijo s seboj v svojih žepih (Šercar, 2025)
