ZGODBA O NASTANKU »KRITIKE POLITIČNE EKONOMIJE« Nadaljevanje 3
S svojo teorijo družbene presnove (metabolizma) kot celotnosti procesov (metabolizem, ki se deli na anabolizem in katabolizem 33, ki se tičejo življenja in razvoja organizmov in brez katerih živi organizmi ne bi mogli obstajati), ki jo je vključil v svojo kritiko politične ekonomije oz. kapitalizma v svojem kapitalnem delu Kapital, je Marx anticipiral teorijo sodobnega ekosocializma!
O kapitalističnem kaosu (zmešnjavi, ne-redu) je Alber Einstein pred 75 leti objavil članek »Zakaj socializem«, v katerem je zapisal: »Ekonomska anarhija kapitalistične družbe, kakršna obstaja danes, je po mojem mnenju pravi vir zla.« (»The economic anarchy of capitalist society as it exists today is, in my opinion, the real source of the evil.«) (Einstein,1949)
Zemljina ekosfera je poškodovana. Vzroki okoljske in energetske krize so človeški ekonomski, socialni in politični sistemi. Moramo takoj ukrepat ekonomsko, socialno in politično, da bi sklenili krog življenja in "naravi povrnili bogastvo, ki si ga od nje izposodimo". (Commoner, 1971)
Commoner je kot temeljni vzrok za naraščajoče okoljske krize izpostavil »obsežno preobrazbo proizvodne tehnologije od druge svetovne vojne«. Crutzenov argument je Commoner predvidel v svoji knjigi Zaključujoči krog iz leta 1971: »Tehnosfera je postala dovolj velika in intenzivna, da spremeni naravne procese, ki urejajo ekosfero.«
Ključni prispevek k razvoju teorije ekosocializma je bilo Marxovo otkritje »brezplačnega darila Narave kapitalu«.
Po Marxovi teoriji koncept vrednosti v najsplošnejši obliki zajema tako uporabno kot menjalno vrednost. V tem smislu je Marx videl naravo (poleg dela) kot prispevajoče k uporabni vrednosti, tj. v materialnih vidikih, ki so podlaga za vsako blago. Vendar je bolj običajno videti vrednost v terminih menjalne vrednosti in v tem smislu narava ne vstopa neposredno v vrednostne izračune sistema ali v zgradbo kapitala. (Burkett, 1999)
Burkett (1999) trdi, da Marxova kategorija »svobodnega prisvajanja« še zdaleč ne vsebuje protiekološke pristranskosti, ampak pojasnjuje protislovja med resničnimi viri bogastva (kombinacija narave in družbenega dela) in kapitalistično denarno reprezentacijo bogastva kot abstraktnega delovnega časa. Na tej podlagi se pokaže, da nekatere najbolj priljubljene ekološke kritike Marxove analize vrednosti ne dojamejo Marxove osnovne razmejitve vrednosti, menjalne vrednosti in uporabne vrednosti. Marxova analiza, če jo pravilno razumemo, ponuja veliko natančnejši vpogled v okoljske probleme kapitalizma kot v bistvu nezgodovinski pristopi tistih, ki bi naravi nekritično pripisovali »vrednost«.
Socializem ni mogoč na požgani Zemlji! (Costa, 2014)
Svoje politično prepričanje kot socialističnega znanstvenika je strnil Costa takole: »Radikalci, ki zanikajo grožnjo okoljske katastrofe, se popolnoma motijo. Ustavitev kapitalističnega ekocida mora biti osrednji cilj levice v 21. stoletju.«
Ekosocializem naj bi bil strateški cilj revolucionarne levice, ki je v skladu s potrebami enaindvajsetega stoletja. Je veliko bolj radikalen, kot ga predvideva tradicionalno in dogmatično "levičarsko" mišljenje. (Costa, 2014)
Socialisti, preprosto povedano, ne morejo prezreti sprememb tega obsega ali jih obravnavati le kot enega vidika ekosocialističnega programa. Angus (2015) citira brazilskega ekosocialista in atmosferskega znanstvenika Alexandra Costo, ki piše: »Boj za preprečitev katastrofalnega izida te krize, ki jo je povzročil kapitalizem, je boj za ohranitev materialnih pogojev za dostojanstveno preživetje človeštva.
Moto e-revije Climate &Capitalism, ki jo ureja Ian Angus, je: »Ecosocialism or barbarism: There is no third way!« »Ekosocializem ali barbarstvo: Tretje poti ni!« Gre za neizpodbitno trditev, kot je sodba, da vsak krog ima središče!
Sodobna znanost razvija tudi »biokemijo« in »fiziko« kapitalizma.
Trenutna geološka doba, v kateri živimo je antropocen, v katerem smo mi, ljudje, in naše družbe postali globalna geofizikalna sila. Antropocen se je začel okoli leta 1800 z začetkom industrializacije, katere osrednja značilnost je bila ogromna širitev uporabe fosilnih goriv. Koncentracijo ogljikovega dioksida v atmosferi je najbolj preprost kazalnik za sledenje napredku antropocena. Z predindustrijske vrednosti 270–275 ppm (parts per million; 1ppm=1/1,000.000 ali 0,0001) se je atmosferski ogljikov dioksid do leta 1950 povečal na približno 310 ppm. Od takrat je človeško delovanje doživelo izjemno eksplozijo, Veliki pospešek (The Great Acceleration), s pomembnimi posledicami za delovanje sistema planeta Zemlja. Koncentracija CO₂ v atmosferi se je od leta 1950 povečala s 310 na 380 ppm, pri čemer se je približno polovica celotnega porasta od predindustrijske dobe zgodila v samo zadnjih 30 letih Velikega pospeška, ki dosega kritično točko. Ne glede na to, kaj se bo zgodilo, bodo naslednjih nekaj desetletij zagotovo prelomna točka v razvoju antropocena. (Steffen, Crutzen in McNeill, 2007)
John Bellamy Foster je posodobil Commonerjev argument in začel marksistično analizo družbenih in ekonomskih sprememb, ki so povzročile tisto, kar se je kasneje poimenovalo Veliki pospešek.
V obdobju po letu 1945 je svet vstopil v novo fazo planetarne krize, v kateri so človeške gospodarske dejavnosti začele na povsem nove načine vplivati na osnovne življenjske pogoje na Zemlji. Ta nova ekološka faza je bila povezana z vzponom monopolnega kapitalizma, gospodarstva, v katerem so prevladovala velika podjetja, v začetku stoletja, in s spremljajočimi preobrazbami v odnosu med znanostjo in industrijo. Sintetični izdelki, ki niso bili biorazgradljivi – ki jih naravni cikli niso mogli razgraditi – so postali osnovni elementi industrijske proizvodnje. Poleg tega se je z nadaljnjo rastjo svetovnega gospodarstva obseg človeških gospodarskih procesov začel kosati z ekološkimi cikli planeta, kar je kot še nikoli prej odprlo možnost za ekološko katastrofo na ravni planeta. Danes le malokdo dvomi, da je sistem prestopil kritične pragove ekološke trajnosti, kar sproža vprašanja o ranljivosti celotnega planeta. (Foster, 1994)
»Kar se je zgodilo v obdobju po drugi svetovni vojni,« je zapisal Foster, je bila »kvalitativna preobrazba v ravni človeške destruktivnosti.« (Foster, 1994)
Stališče »to je pač kapitalizem« v večini primerov je bilo implicitno in ne formalno zagovarjano, vendar nekateri trdijo, da sta bila rojstvo kapitalizma in konec holocena en sam proces. Zaradi tega so kvalitativne globalne spremembe sredi dvajsetega stoletja ostale nepojasnjene. (Foster, 2014)
Eden najbolj odmevnih člankov iz serije o vidikih antropocena in njegovih posledicah za ekosocialiste in ekološki marksizem je članek Iana Angusa iz leta 2015 o pomembnosti datuma začetka Antropocena. (Angus, 2015)
Zadnji dve desetletji znanstvenih raziskav sta temeljito potrdili zapis Commonerja in Fosterja, vendar je njuna analiza ostala manjšinsko stališče na levici. Nekateri ugledni marksisti takšne poglede zasmehujejo kot »katastrofizem«, drugi pa okolje še vedno obravnavajo le kot eno od mnogih skrbi in morda odvračanje pozornosti od »pravega« razrednega boja. (Angus, 2015)
Hkrati so ekosocialisti naredili velik napredek pri ponovnem odkrivanju in širjenju Marxovega stališča, da kapitalizem ustvarja »nepopravljivo razpoko v soodvisnem procesu družbenega metabolizma«, kar neizogibno vodi v ekološke krize. Ta dva razvoja sta se večinoma zgodila ločeno – kljub njuni medsebojni pomembnosti je bilo malo izmenjave med znanostjo o zemeljskem sistemu in ekološkim marksizmom. To je bilo še posebej škodljivo za znanost o zemeljskem sistemu, ki ima zdaj jasen pogled na fizikalne, kemične in biološke grožnje našemu svetu, vendar ponuja malo vpogleda v temeljne vzroke povojne eksplozije okoljsko uničujočih dejavnosti. (Angus, 2015)
Brezplačno darilo Narave kapitalu / kapitalistični rop narave je norma
Marx je v Kapitalu zapisal:
»Concerning decreasing productiveness of the soil with successive investments of capital, see Liebig. [Liebig, Die Chemie in ihrer Anwendung auf Agricultur und Physiologie, Braunschweig, 1862. -- Ed.] We have observed that the successive decrease in surplus-productiveness of invested capital invariably increases the rent per acre, so long as the price of production remains constant, and that this may occur even with a falling price of production.
But, in general, the following is to be noted.
From the standpoint of the capitalist mode of production, a relative increase in the price of products always takes place when these products cannot be secured unless an expenditure or payment not previously made is incurred. For by the replacement of capital consumed in production we mean only the replacement of values represented by certain means of production. Natural elements entering as agents into production, and which cost nothing, no matter what role they play in production, do not enter as components of capital, but as a free gift of Nature to capital, that is, as a free gift of Nature’s productive power to labour, which, however, appears as the productiveness of capital, as all other productivity under the capitalist mode of production. Therefore, if such a natural power, which originally costs nothing, takes part in production, it does not enter into the determination of price, so long as the product which it helped to produce suffices to meet the demand. But if in the course of development, a larger output is demanded than that which can be supplied with the help of this natural power, i.e., if this additional output must be created without the help of this natural power, or by assisting it with human labour-power, then a new additional element enters into capital. A relatively larger investment of capital is thus required in order to secure the same output. All other circumstances remaining the same, a rise in the price of production takes place.«
»Glede zmanjševanja produktivnosti zemlje z zaporednimi vlaganji kapitala glej Liebig. [Liebig, Die Chemie in ihrer Anwendung auf Agricultur und Physiologie, Braunschweig, 1862. -- Ur.] Opazili smo, da zaporedno zmanjševanje presežne produktivnosti vloženega kapitala vedno poveča rento na hektar, dokler proizvodna cena ostane konstantna, in da se to lahko zgodi tudi pri padajoči proizvodni ceni.
Na splošno pa je treba opozoriti na naslednje.
Z vidika kapitalističnega načina proizvodnje pride do relativnega povišanja cen izdelkov vedno, kadar teh izdelkov ni mogoče zagotoviti, razen če se prej opravi izdatek ali plačilo. Z nadomestitvijo kapitala, porabljenega v proizvodnji, namreč mislimo le nadomestitev vrednosti, ki jih predstavljajo določena proizvodna sredstva. Naravni elementi, ki vstopajo v proizvodnjo kot dejavniki in ki ne stanejo ničesar, ne glede na to, kakšno vlogo igrajo v proizvodnji, ne vstopajo kot komponente kapitala, temveč kot brezplačni dar narave kapitalu, torej kot brezplačni dar produktivne moči narave delu, ki pa se kaže kot produktivnost kapitala, tako kot vsa druga produktivnost v kapitalističnem načinu proizvodnje. Če torej taka naravna moč, ki prvotno ne stane ničesar, sodeluje v proizvodnji, ne vstopa v določanje cene, dokler izdelek, ki ga je pomagala proizvesti, zadostuje za zadovoljitev povpraševanja. Če pa se med razvojem zahteva večja proizvodnja, kot jo je mogoče zagotoviti s pomočjo te naravne sile, tj. če je treba to dodatno proizvodnjo ustvariti brez pomoči te naravne sile ali s pomočjo človeške delovne sile, potem v kapital vstopi nov dodatni element. Za zagotovitev enake proizvodnje je torej potrebna relativno večja naložba kapitala. Če vse druge okoliščine ostanejo enake, pride do dviga proizvodnih stroškov.«
Tretji del: Namesto zaključka: dialektika časovnega komuniciranja
Osnove informacijske znanosti kot informacijske fizike oziroma infonologije sem podal pred kratkim v obliki »preliminary communication« (predhodna objava) »Kaj naj bi bila infonologija?« (Šercar, 2025)
Pri pisanju članka sem uporabil jezikovno, pisno, računalniško posredovano, intrapersonalno, s samim seboj, interpersonalno, medosebno, med več entitetami, komunikacijo.
Komunikacijo sicer razumem zelo široko, kot strukturirano vedenje v prostor-času s simbolno determinanto.
Problem pridobivanja informacij (information retrieval) je usmerjanje uporabnika do shranjenih informacij, od katerih so nekatere neznane. Pridobivanje informacij je oblika časovnega signaliziranja, ki se razlikuje od signaliziranja od točke do točke. Pri pridobivanju informacij je aktivna stranka naslovnik ali prejemnik in ne pošiljatelj. Komunikacija je časovna od ene epohe do poznejše epohe v času, čeprav je morda na isti točki v prostoru, je pa v vseh primerih enosmerna in pošiljatelj ne more poznati določenega sporočila, ki ga bo prejemnik kasneje uporabil. (Moers, 1950 Wayback Machine (archive.org))
Wayback Machine ponuja družboslovcem dragocen obsežen vir podatkov za analizo spletnih informacij skozi čas. Storitev Wayback Machine, ki jo upravlja neprofitna organizacija Internet Archive in je na voljo na spletni strani archive.org, ponuja možnost pridobivanja zgodovinske vsebine spletnih strani. Wayback Machine je bil predstavljen leta 2001 z 10 milijardami arhiviranih strani, po predhodnem petletnem predhodnem zbiranju podatkov. Do decembra 2014 je Wayback Machine poročal, da je arhiviral 435 milijard spletnih strani po vsem svetu. Najstarejše strani segajo v leto 1996, obseg pa se je širil od poznih devetdesetih let prejšnjega stoletja do danes z globalno rastjo spletnih strani in objav. (Arora, Li in Youtie, 2015)
»Sondažo« za ta prispevek sem opravil konec prve polovice leta 2023, takoj po tem, ko sem prejel povabilo k sodelovanju od organizatorjev 26. Mednarodne multikonference v področju demografije 3.
Raziskavo virov sem začel s slavnim anonimno objavljenim esejom anglikanskega župnika Thomasa Roberta Malthusa »An Essay on the Principle of Population, as it affects the future improvement of society with remarks on the speculations of Mr. Godwin, M. Condorcet, and other writers« (Esej o načelu prebivalstva, saj vpliva na prihodnje izboljšanje družbe s pripombami o špekulacijah g. Godwina, M. Condorceta in drugih piscev) iz leta 1798, s katerim je kritično odgovoril na knjigo britanskega filozofa politike Williama Godwina, »Inquiry Concerning Political Justice and its Influence on Morals and Happiness« (Preiskava o politični pravičnosti in njenem vplivu na moralo in srečo) iz 1793. leta.
Pridobival sem informacije po vrstnem redu, kakor sledi: začel sem z Malthusom kot komunikandom (prejemnikom) informacij, ki sta jih odposlala Godwin in Condorcet v svojimi objavljenimi raziskavami, ki jih je Malthus prebral in izvrgel javni kritiki.
Slika 4: naslovnica knjige Williama Godwina »Raziskava o politični pravičnosti« iz leta 1793 (Godwin, 1793), z katero se je začel peresni boj »za« in »proti« politične ekonomije in kapitalizma
Na Malthusovo kritiko, v tem primeru kot komunikatorjem (pošiljateljem) se je odzval Godwin, Owen in drugi ovenovci, vključno z Engelsom, Marx ter drugi sodobni avtorji, ki so se odzvali na Marxove tekste kot »sporočila«.
Medtem je Clive L. Spash napisal in objavil knjigo o temeljih socialne ekološke ekonomije, ki sem jo prebral, potem ko sem rezultate svoje bibliološke raziskave že oblikoval kot rokopis za objavo.
To poročilo bom zaključil s kratko napovedjo vsebine dela zgodovine ekonomske misli, ki se nanaša na temelje socialne ekološke ekonomije in boj za revolucionarne spremembe na tem področju, s čimer se bo bralec srečal, če se bo odločil prebrati knjigo Clivea L. Spasha "The Foundations of Social Ecological Economics: The Struggle for Revolutionary Change in Economic Thought" (Temelji socialne ekološke ekonomije: boj za revolucionarne spremembe v ekonomski misli), ki je bila objavljena v tiskani obliki 27. februarja 2024 in na spletu 19. septembra 2024.
Spash je proti ortodoksni prevladujoči ekonomiji, ki je za ohranitev visokotehnoloških rastočih gospodarstev in za prerazporeditev presežka vrednosti ne glede na ključne protiargumente marksistov, feministk, institucionalistov, postkeynesiancev in ekoloških ekonomistov; zagovarja pa teoretično utemeljeno vizijo socialne ekološke ekonomije. Spash si prizadeva pojasniti pomen in vlogo ideologije ter razlik, ki so se pojavile skozi čas in med različnimi avtorji - Marxom, Engelsom, Schumpeterjom … . Posebej izpostavlja desno ideologijo Schumpeterja, ki vztraja na skrajnje negativni obravnavi in dojemanjem Marxove kritike politične ekonomije kot nečesa, kar je treba »zbrisati z obličja zemlje«, navkljub dejstvu, da se je stališče do Marxa spremenilo v sodobni ekonomski znanosti 35 in politologiji. Marxa namreč je treba prebrat in spoznat, potem pa »kritikovat«.
Moj pristop je notorično bibliološki/bibliografski.
Spashova knjiga ima 259 strani in impozantnih prek 600 referenc.
Slika 5: naslovnica knjige Clive L. Spasha »Temelji socialne ekološke ekonomije: boj za revolucionarne spremembe v ekonomski misli«
Torej je ravno nepojmljivo, da je očitno namenoma iz ideološko-političnih razlogov ignoriral enega Alberta Einsteina, ki bi to zaslužil vsaj zaradi teoretično-metodološke opombe vezane na ekonomijo kot znanost (ekonomski pojavi so pod vplivom tudi spremenljivk, ki niso ekonomske narave), posebej pa ignoriranje enega vodilnih znanstvenikov, založnikov in urednikov v področju kritike kapitalizma s stališča eko-socializma Johna Bellamyja Fosterja, dobitnika spominske nagrade Isaaca in Tamare Deutscher za leto 2020 (Isaac and Tamara Deutscher Memorial Prize) za leto 2020 za knjigo »The Return of Nature: Socialism and Ecology« (Vrnitev Narave: socializem in ekologija). (Foster, 2020)
Slika 6: Naslovnica knjige J.B. Fosterja "Vrnitev narave: socializem in ekologija", za katero je leta 2020 prejel spominsko nagrado Isaaca in Tamare Deutscher, ki je Spash v svoji knjigi o temeljih socialne ekološke ekonomije sploh ni omenil!
Socializem ni mogoč na požgani Zemlji (Costa, 2014)
Spashova knjiga in moj članek se dopolnjujeta. Pričujoči članek bi bil lahko prvi, Spashova knjiga drugi del iste knjige. Jaz sem svojo "zgodbo" začel z Godwinom in končal z Marxom, Spash pa je svojo raziskavo začel z Marxom, z to razliko, da sem jaz prvi del še pisal tudi v času, ko je Spashova knjiga, kot drugi del, obstoječ le v možnosti, bila že objavljena.
Da ni prekrivanja, lahko pripišem le »srečnem naključju« - »serendipity«, kot bi rekla Robert Merton in Elinor Barber (2006).
Vendar pa je pomembna razlika med »obema deloma« predvsem ta, da se po moji percepciji nahaja Spash na desnem središču levo-desnega bipolarnega ideološkega in političnega kontinuuma, jaz pa na levem polu tega spektra.
Določenega problema kot posledice ne more rešiti njegov vzrok! Skladno s tem rešitev za globalno ekološko krizo ne more priti od obstoječega kapitalističnega reda, ki jo je povzročil, temveč z levice. Zato je ugotovitev, da je teorija družbenega metabolizma izvirno del zapuščine Karla Marxa moralno in politično bolj pomembna kot kdaj koli prej. (Saito, 2020).
Anderson, B., 1983, 1991, 2006. Imagined Communitie: Reflections on the Origin and Spread of Nationalism Revised Edition. London-New York: Verso (PDF) Benedict_Anderson_Imagined_Communities.pdf
Bašić, N., 1991. V.S.Karadžić između jezikoslovlja i politike. Zagreb: Školske novine
Behschnitt, W. D., 1992. O tipologiji nacionalizma u Srba i Hrvata. Časopis za suvremenu povijest. 24(3). 307775
Beyme, Klaus von, 1977. Suvremene političke teorije. Zagreb, Stvarnost.
Bonald, Louis-Gabriel-Ambroise, Vicomte de, 1859. »Observations sur un ouvrage posthume de Condorcet, intitulé ‘Esquisse d’un tableau historique des progrès de l’esprit humain,« (Opažanja o posthumnem Condorcetovem delu z naslovom Skica zgodovinske slike napredka človeškega uma), Oeuvres complètes de M. de Bonald, 3 vols. (PetitMontrouge: Migne, 1859), vol. 1, 721–722. Translation from the French je K.M. Baker. On Condorcet’s “Sketch” | Daedalus | MIT Press doi: 10.1162/0011526041504506. S2CID57571594
Clausewitz, Carl von 1874. On War (TRANSLATED BY COLONEL J.J. GRAHAM 1874 was 1st edition of this translation. 1909 was the London reprinting.NEW AND REVISED EDITION WITH AN INTRODUCTION AND NOTES BY
COLONEL F.N. MAUDE C.B. (LATE R.E.) EIGHTH IMPRESSION IN THREE VOLUMES) On War, by General Carl von Clausewitz (gutenberg.org)
Commoner, B., 1971. The Closing Circle: Nature, Man, and Technology. Madison: Knopf. (Pretvorjeno v digitalni zapis 2007).
Condorcet, Nicolas de, 1795. Esquisse d’un tableau historique de l’esprit humain (Očrt zgodovinske slike napredka človeškega duha). Paris: Henri Agasse
Costa, A,, April 17, 2014. Socialism Is Not Possible on a Ruined Planet, Climate & Capitalism http://climateandcapitalism.com.
Delo: Sobotna priloga. Objavljeno 06. junij 2014 14.57. Thomas Piketty: Čigav bo svet čez 50 let? Bo v rokah brokerjev, supermenedžerjev, superbogatašev ali morda držav z nafto in plinom, ali morda v rokah Kitajske banke? Sobotna priloga, Delo, Thomas Piketty: Čigav bo svet čez 50 let?
Engels, F., 1844. Umrisse zu einer Kritik der Nationalökonomie Geschrieben Januar 1844; erstveröffentlicht in den "Deutsch-Französischen Jahrbüchern", Paris
Quelle: Marx-Engels-Werke Band 1, Seite 499 bis 524, Dietz Verlag Berlin, 1956
Foster, JB., Swain, D. and Woźniak, M, Apr 01, 2023. Interview: Marxian Ecology, Dialectics, and the Hierarchy of Needs. Monthly Review | Marxian Ecology, Dialectics, and the Hierarchy of Needs.Ta intervju se je prvič pojavil v češki reviji Contradictions leta 2022 in je bil prilagojen za MR. Izvirnik je na voljo na kontradikce.flu.cas.cz.
Linz, J.J., 1964."An Authoritarian Regime: The Case of Spain in Erik Allardt and Yrjö Littunen, eds., Cleavages, Ideologies, and Party Systems: Contributions to Comparative Political Sociology (Helsinki: Transactions of the Westermarck Society), pp. 291-342. (PDF) I-B-33 An Authoritarian Regime: The Case of Spain
List, D.F., 1930. Das nationale System der politischen Ökonomie, Originally published in 1841 at Stuttgart/Tübingen.
Malthus, Th., 1798. An Essay on the Principle of Population, as it affects the Future Improvement of Society with remarks on the Speculations of Mr. Godwin, M. Condorcet, and Other Writers. LONDON: PRINTED FOR J. JOHNSON, IN ST. PAUL’S CHURCHYARD. Dostopno na: An Essay on the Principle of Population - Wikisource, the free online library
Marx, K., 1973. Grundrisse: Foundations of the Critique of political Economy (Rough Draft) (Written 1857-61; Published: in German 1939-41; Translated by Martin Nicolaus) Economic Manuscripts: Karl Marx: Grundrisse
Marx, K., 1867–1894. Das Kapital. Kritik der politischen Oekonomie Karl Marx: Das Kapital (PDF) : Free Download, Borrow, and Streaming : Internet Archive (Prva izdaja je objavljena 1867; v prvih 5 letih je bilo prodano 1000 izvodov; 20 let kasneje je objavljen prevod v angleščini; v reviji The Economist je bil prvič omenjen Kapital l. 1907, kasneje je Kapital postal ena najbolj citiranih knjig v zgodovini)
Marx, K. CAPITAL Vol. III THE PROCESS OF CAPITALIST PRODUCTION AS A WHOLE Part VI TRANSFORMATION OF SURPLUS-PROFIT INTO GROUND RENT CHAPTER 44 Differential Rent Also on the Worst Cultivated Soil Capital, Vol.3, Table of Contents Capital, Vol.3, Chapter 44 a href="http://www.marxists.org/archive/marx/works/1894-c3/ch44.htm">http://www.marxists.org/archive/marx/works/1894-c3/ch44.htm (5 of 7) [23/08/2000 16:05:00]
Mooers, C. N., 1950. Information retrieval viewed as temporal signaling. (Pridobivanje informacij kot časovno signaliziranje) Wayback Machine (archive.org)
Owen, R., 1816. A New View of Society Or, Essays on the Principle of the Formation of the Human Character, and the Application of the Principle to Practice Robert Owen: A New View of Society" (1816) Essay One. Any general character may be given to any community by the application of proper means. Essay Two. The Principles of the Former Essay continued, and applied in part to Practice. Essay Three. An account of the plans in progress at New Lanark for the further improvement of its inhabitants. Essay Four. The end of government is to make the governed and the governors happy.
Plutarch, 1917. The Life of Pompey. V Plutarch The Parallel Lives. published in Vol. V
of the Loeb Classical Library edition. Dostopno: Plutarch • Life of Pompey (uchicago.edu)
Prpić, I., 1975. Karl Marx: Temelji slobode. Naprijed, Zagreb, 1974. Naše teme 19 (5), 923-927.
Szporluk, R., 1993. Communism and Nationalism: Karl Marx versus Friedrich List. Oxford University Press. Published online: 3 October 2011 Online ISBN: 9780199854417 Print ISBN: 9780195051032 https://doi.org/10.1093/acprof:oso/9780195051032.001.0001
Šercar, T.M., 2025. Kaj naj bi bila infonologija. Locutio 29 (134) Locutio
Šercar, T.M., 2025a. Mikroesej - Clausewitz in vojna. Locutio 29 (134). Locutio
Šercar, Tvrtko in Šobot, Pero, 2023. Demografija in bibliografija = Demography and bibliography [Elektronski vir]. Demografske in družinske analize [Elektronski vir] = Demographic and Family Analyzes : Informacijska družba - IS 2023 = Information Society - IS 2023 : zbornik 26. mednarodne multikonference = proceedings of the 26th International Multiconference : zvezek F = volume F : 9. oktober 2023, 9 October 2023, Ljubljana, Slovenia (Str. 26-34) IS2023_Volume-F - Demografija.pdf (ijs.si) IS2023_Volume-F - Demografija.pdf (ijs.si)
Watts, J. 1842. The Facts and Fictions of Political Economists: Being a Review of the Principles of the Science, Separating the True from the False. Lecturer at the Hall of Science, ManchesterR. The_Facts_and_Fictions_of_Political_Econ.pdf
