Marjan Sturm, mladi koroški Slovenec, je bil zaradi svojega boja za dvojezične krajevne napise na dvojezičnem ozemlju ovaden in sojenje je potekalo v Leobnu. Slovenski študentje smo bili na nogah, mariborski katedraši smo se odločili za protest na kraju sojenja. Pot ni bila ravno kratka, a zmogli smo jo. Milan Lampe s svojim znamenitim spačkom in Davorin Kračun s svojim udobnejšim vozilom sta bila zanesljiva šoferja. Pot je bila razgibana. Ne samo cesta, ki se je kar vlekla, ampak je bilo pestro tudi razpoloženje v obeh avtomobilih in ob postankih. Podrobnostim se zaradi splošnega poznavanja podobnih razpoloženj marsikje lahko izognemo.
Prispemo pred dobro varovano stavbo sodišča in se pridružimo dokajšnjemu številu protestnikov in radovednežev, firbcev.
Revolucije nismo zanetili ne mi ne naši transparenti, a opravili smo svojo nacionalno dolžnost. Na poti domov in še po vrnitvi smo čutili nekakšno zadoščenje, ne pa olajšanja. Svojo podporo koroškim rojakom smo ves čas izražali tudi kasneje. Najostreje na straneh Katedre.
Ti dnevi in početja so zaznamovali in odločilno usmerili mojo kasnejšo delovno pot. Z dr. Marjanom Sturmom, enim najbolj vplivnih koroških narodnostnih voditeljev, sva se v kasnejših letih neštetokrat srečala in sodelovala …
