V času stopnjevanih protestov proti avstrijski raznarodovalni politiki, predvsem proti koroškim Slovencem, kar je bilo v izrazitem nasprotju z določili Avstrijske državne pogodbe, so se ob nemški gonji proti dvojezičnim napisom na dvojezičnem ozemlju vrstili vse glasnejši protesti tudi ob severni meji v Sloveniji. V Mariboru smo jih ob opazni podpori javnosti organizirali študentje. Pa ne samo protestne shode in korakanje po ulicah z zgovornimi transparenti, ampak tudi akcije, organizirane na skrivaj in izvedene pod plaščem noči.
Uperjene so bile proti kažipotom z le nemškimi imeni avstrijskih mest in proti nemškim (in tudi angleškim) napisom in reklamam za tuje trgovine.
O eni: Dobili smo se okrog polnoči. Tema, le nekaj zvezd nad nami. Prazne ceste, tišina, le kakšen posameznik z normalnimi ali opotekajočimi se koraki. Imeli smo pripravljene posode s črno barvo (verjetno je bil katran), omela in čopiče. Na glavnem križišču pri kolodvoru smo opravili hitro; le nekaj barve se je pocedilo po tleh. Podobno na glavnem trgu in v večjih križiščih: nekateri na straži, nekateri na ramenih drugih barvamo (mažemo) nemška in druga tuja imena na kažipotih, reklamnih tablah in izložbah. Na železniškem nadvozu nad Titovo cesto smo nekateri viseli z glavo in rokami navzdol, drugi so nas držali za noge.
Naši stražarji so dobro opravili svoje delo. Nihče se ni poškodoval. Kasnejše objave v tisku so potrdile, da je bila nočna-zgodnjejutranja akcija uspešna. Naša narodnostna jeza v črnem se je hitro posušila in ni je bilo lahko odstraniti. Bili smo zadovoljni, a nismo odnehali …
