ŠMARNOGORSKO NEBO

Črnuče in Dravlje in ljubi Šentvid,
ožarja ljubljanski vas severni svit,
nad vami razpenja se milo nebo,
s prelepo Marijino Šmarno goró.

Gozdovi in polja povsod zelene,
vse poje človeku, mu greje srce,
a Sava šumeča iz tihih dobrav
odnaša v daljave slovenski pozdrav.

Naj sreča globoka te spremlja povsod,
kjerkoli vodila življenja bo pot.
O, naj ti res vselej bo milo nebo
nad lepo Marijino Šmarno goró.

Ljubljana zazrta je cela tja gor,
na kranjskih vršacev začarani zbor,
najbolj pa na ljubljeno Šmarno goró,
na njeno prelestno in milo nebo.

Vse nanjo se vzpenja, doseči želi,
po sončnem razgledu močno hrepeni.
Pod tabo je Sava in tepih sanjav,
Ljubljana kot krasen slovenski pozdrav.

Naj sreča globoka te spremlja povsod,
kjerkoli vodila življenja bo pot.
O, naj ti res vselej bo milo nebo
nad lepo Marijino Šmarno goró.

Opomba avtorja:
Ker mi je Marjan Pungartnik voščil:
»Naj ti bo milo nebo nad Šmarno goro (ali Rašico)«
Ljubljana, 25. 4. 2020