LEDENA
Bila bi hladna,
mrtvo hladna in ledena.
Bila brezbrižna,
neomajna,
pikra,
ne medena.
Da ne bi slutil.
Ne bi videl.
Ne bi čutil.
Vihar strasti,
ljubezni vzhajajoče.
In me ranil.
DANES
Danes bom oblekla črn plašč
in žalovala.
Gledala NE bom v nebo,
danes bom jokala.
In …
če po naključju čudnem,
pot mi boš prekrižal,
ujel melanholijo tega speva,
vem …
s pogledom toplim,
zmehčal boš ostre kote dneva.
ČE ...
Če bila bi tvoja ...
s poljubi telo bi ti odela,
vsako vlakno kože
z vzdihljaji
tople sape ti prekrila,
… če bila bi tvoja,
bi te GRELA.
KOT NEKOČ
Srečal me boš kot nekoč,
z dotikom otrpnil moje telo,
v plašč breztežnosti
tišine
nedotaknjenosti,
naju ovil,
brez časa,
nikoli prej
in potem,
pričaral boš sonce
s svojimi medvedjimi očmi.
BOLJ PRAZNA OD NIČA
Ne pletem več tvojih misli
in tvoj pogled se zazre skozme v daljavo.
Koraki ne postojijo
in besede so le besede.
Postajam bolj prazna od niča.
Del mene umira.
ENKRAT POTEM
Nekega dne se bova srečala.
Brez trepetajočih niti in umikajočega pogleda.
Sedela si bova nasproti in se smejala dolgo v noč.
Izlila ti bom resnico v razklenjene dlani.
Ostalo bo pogorišče in razgaljeno telo.
Ne bom čutila sramu.
Rekla ti bom zbogom.
S peresi semena, ki je ponovno vzklilo.
USPAVANKA
Nocoj bo čaša
misli prazna,
nocoj ne boš mi
kradel sanje,
zazibala se bom tišino,
ne bom ti dovolila vanje.
In noč bo mirna in spokojna,
jutro svilnato in sveže.
In moj korak bo spet lahkoten,
osvobojen bo tvoje teže.
ZA VEDNO
Zarisala ti bom vrtnice v
očeh,
z bujnimi cvetovi
in opojno sredico.
Pripovedovala ti bom
zgodbe,
o nesmrtnosti duha,
divji Afriki in skrivnostih Orienta.
Prepletla bom tvoje telo
v košaro poljubov,
jutranje prebujenih
in neučakano ognjenih.
Nikdar se ne boš odžejal mojih besed
in nikoli nasitil mojih dotikov …
MLADO CVETJE
Kot droben prah,
izgubljam se skozi tvoje dlani,
z novim jutrom …
čutim, kako minevam.
Prihaja pomlad.
V zraku je vonj po mladem cvetju.