Biti pajek ki po niti popka se spusti . . . razblini se kot ti in jaz na pajčevini … … postelja zapre dlani
Sleči se in leči v ustnice . . . kapljati … dati srkati telo
Na bradavici tok spletenih rok … polziva čez in čez in prek … sprijeta od noči do jutra … telo napenjava kot jadra ki ljubezen piha vanje.
Popek poje … pije … vase zvije slino … skoznjo se prebije … te segreje … pade do poljuba skozi … sem.
Kot nit sem zvit … prišit … srce–srce … utrip za hip zastane … … … razpre se sonce na ravnicah dveh teles.
V razpoko sveta z roko sežeš za za ... in še bolj za ... tja za tabo ... puščava skuštra pesek las
Iz niti peska se preplete par dveh ptic ... v dvojino kril odpreš si usta vročih žil.
Zgostiti se in biti krogla polovic ... s polic na koži peska vzeti dlan – pobožaš dan še z nočnimi rokami
Telo vzame telo in sonce nabrekne v sipino da skozi lino posrka najino tesno bližino iz niti: ti–––jaz ti––jaz ti–jaz tijaz.
