Na vsebino

VČASIH SEM SI TUJKA

Suzana Pointinger

SI VODA

Si voda v mojem soncu.
Kaplje zdrsnejo v dotik,
slap zadrgeta
 v naslado.
V vsaki sveži kaplji si.

OBOŽUJEM TEKOČINE

Stekajo se vate,
plapolajo, vrtinčijo me…
     Pijana od kapelj
     tečem nate,
     vzvalovim,
     usahnem,
     spolzim,
     drhtim.

TRMOGLAVO

Rad imam
spolzko tekoče kaplje,
ki udarjajo curkoma
v utripajoče meso,
    trmoglavo.

NE ODHAJAJ V NIČ!

Izhlapevaš?
Ne odhajaj v nič!
Nemogoče v meni si,
da bi kar tako
odtekal!

RIBE NA SUHEM

Srkala sva ritem,
ujeta.
Oprana predsodkov
sva se izgubljala v mokroti.

Zdaj sva osušena
vsak na svoji poti.
    Samo za naju so bíli curki noči.
Ugasite oči.

BIL SI OTIPLJIVA RESNIČNOST

V zgodnjih urah
se prebija črnina.
Porušil si krhko barako sanj,
zgradil si blok občutenj.
Odporen za moralne vetrove
in burje predsodkov
me nastanjaš vanj,
zakleneš v čas.
S seboj jemlješ
ključ upanja…

LE ZA NAJU

Le za naju so bíli curki noči.
Ugasite oči.

STEKLENICA HREPENENJA

Steklenico hrepenenja
mašiš s čepom strasti.
Treseš jo  do vrenja blaženosti
in jo izliješ na polja spomina.
    Zdaj si večja skomina.

TI SI IN NISI V MOJIH ČASIH

Znal si me zanetiti,
da ne znam ugasniti.
Znaš me napraviti
noro mlado,
da ne čutim.
Znal boš vedno ostati v meni,
inspiracija za sredinec,
ko te ni.
Preprosto si.
Si že tudi,
ko te ni.

SONCE IN SANJE

Ti si edino sonce,
ki me zna obsijati,
da sem.
Če ga kdaj prekrije
oblak brezčutnosti,
si zaželim noči
    in hrane sanj.

TAKO SVA SI

Tako sva si utrip,
tako sva si drget,
tako sva si šepet,
tako sva si ognjemet.

Tako sva si
in si nisva.

POMAGAJ MI

Imaš ključ,
ki odpira okove.
Pomagaj mi,
jetnici.

KO SI

Ko si,
me preveč rani sreča.

Vem,
da je ne znam ujeti.
Vedno boš solza
v meni.

Ne znam te izjokati.

Tako me
    boli
        življenje.

SE IZMIKAŠ?

Ko naj bi beseda
dala besedo,
se izmikaš.

A ko boš
v drugi,
te bo preganjalo
moje drhtenje.

KO TI NI, TE NI

Zadovoljen
s svojimi prsti v žepu.

Moji so nemirni in nestrpni.

Kako lahko mirno
     gledaš moj nemir!

OGENJ

Razvnemaš
in objemaš me
z ognjenimi zublji kože.
Nič naju ne pogasi
in ugasi.

NEŽNO SI ZAPIHLJAL

Nežno si zapihljal,
pomladni veter,
v vročo bolečino.

Zgodi se,
ta te zaslutim
in bi se rada našla,
a se še bolj izgubljam
     v sebi.

100 %