V pomladnem jutru je daljni hribček ovit s strgano meglo.
Na rosni travi je sled bohotnih sanj hrabrega vojaka
Sneg v aprilu lomi, lomi narciso: le zvija jo do tal.
V rahlem dežju odpadlo dračje nabira bisere.
Sapa na noč. Rimska cesta pada na visoki Boč.
Na krizantemi ni videti prahu, zato je bela.
V mesečini hodi temni lk za mano.
Kovač v oblakih. Iskre pa lete na vzhod in zahod.
Na nočnem nebu nenehni trepet zvezd. Je to bolezen?
Pomladni dež trosi cvetove breg ostaja pisan.
Nikogar ne pozdravi strašilo. še cesarja ne.
Cesar gre čez polje. Strašilo ga ne pozdravi.
Okoli pastirja so beli kožuhi, a on sam s psom.
Besneča nevihta je pustila biser na roži.
Omotično metulj s svojimi krili. Se je opil?
Zima je dolga, deseti otrok se napoti v rejo.
Seka, seka in ne preseka strela noči.
