VOLK IN JAGNJE

JAGNJE IN VOLK

... in tako je jagnje
poslalo pismo volku
v letu dva tisoč petnajstem

se borilo je oprati
volčje krvave mu zobe,
tistega usodnega
za jagnje dne …

pri tem zazreta si v oči,
spoznata,
da smo vsi
iz iste te krvi

Ločeni
zlorabljeni
pretepani
sva sami
pot iskali
skozi svet laži
prevar

S klofutami
so naju
vzgajali
vsi poprek,
nama kradli zdrav objem.

Oproščava jim
objemava jih
zdaj,
ko zmoreva vse to nazaj
razumeti.

Zamere od tebe
do mene,
ne celijo ran
jih samo gnojijo.
In le
samo jaz
sem tvoje
edino zdravilo.

pulila si dlake sta,
mrcvarila,
razjedala razum,
ko na koncu obleži trup obeh
in kup poglodanih kosti

le kaj se iz vsega tega
sedaj naučiš še ti,
iz teh poglodanikh kosti?

tisto takrat
ni šlo v pozabo,
samo si je tokrat jagnje
obleklo tisto
krvavo volčjo glavo