BURŽOAZIJA
nekdo te mi je odtrgal
iz okrogle buržoazije
od poljubov
med letečimi kačami mesta
razkosal droben bit
poulično življenje
brez večnih svetilk
sedim v praznem dežju
MONARH
hukneš bleščice
sredi predstave
ob vstopu vala
igra vseh štirih sokov
se pretaka
ob recitalu
napet lok
vem
po strunah
odpenjaš Nasprotje
pa Divjaj
bodi IRSKA
ti ljubezen moja mlada
bodi temna hladna
bodi nepreklicna
bodi sama
hodi sama
kot hodi HUDO
saj sva POTOPNA
REŽISER
srkajo naju stopinje
za odsotnost
ki se ji podrejava
in jo želiva
v svoje
v svoje
vrinjene stavke
ko ne zahajava
v kontekste scenarija
in snemava novfilm
srkajo naju stopinje
DIHAJ, EKSTAZA
kričala sva
tradicijo pekla
kršila sva
skrajne položaje
zgodovino sva previjala
skozi gostilniško okno
in kradla pesniške metafore
v poziciji božanstva
v pomarančnih odtenkih
sem te slikala naslednje
Jutro
DANETU ZAJCU
krhkih kosti govoriš besede
v podobah brez mest
stopaš po zemlji
v jutra neznana
takrat
veter nosi trhli dež
kje odmeva čas
kje je tvoja pesem
ko se ne smejim
kot mleko brez primesi
jemljem v sobo
tvoj prijem
ga pribijam na steno
polagam na mizo
v roke
da preponicam
vso sijočo črnino
in ostanem
stisnjena v svet
si jemljem vse oranžno
in modro in črno
in lačno
in
še eno dozo bakterij
Prosim
LJUBITI PESNIKA
ločim te od tekstov
po jeziku
da se dotaknem vonja
tvojih smernic
in ostanem
da se zgodiva
na isti meji
prikrivam drobne zapise
ob urah bežanja
v mejno (s)klanjanje
me slutnja tiho boža
da trpko odtekam
z vsakim izdihom
in sem povita
bolj razgaljena
kakor sopeča duša
