Par kraguljev v areni sonca
kroži do nebes.
Par draguljev,
Let brez konca,
brez dotikov,
brez teles.
* * *
Kornati tujina v tujini,
dvojni spomini:
Skupni otoki,
tuji otroki.
Dvoje strahov
pred samoto,
v ječi valov
z morsko noto.
* * *
Goreče naplavine Razbitine čolna,
morje podarja,
razgaljenim turistom,
ki plešejo TAM TAM,
z ljudožerskim vriskom.
Ob plamenih naplavine
so vso noč plesali,
ovčko žrtvovali
na vudu žrtvenik
za pradavni krik.
Mesecu bledoto
golih kož kazali.
Čez pepel
prhut galeba,
nad ostanki z ražnja
senca bega.
Morje tolče po obali
ritem vesla, svoj Tam Tam,
oglje dimi se v nebo.
Sanje vsi smo odsanjali.
Kam odplul je kdo?
Dim so vsi postali.
NAJIN ZOO
V Himno rjovenj
duh krvi besni.
Strah je ključ hotenj.
Kletka zaduši strasti.
Paznika krvi pa ni.
VŽGANO ZNAMENJE
Znamenje: glej noč prečuto,
vžgano v ramo za spomin,
je tvoj vulkanski milodar -
razžarelih čutov krik, vihar.
Gorišče. Mrzla lava. Ožgan kamin.
Zoglenel je star telesni čut.
Pepel za novo rast še tli razsut.
NUDISTIČNA NEZNANKA
Lepa nudistična neznanka.
Okrog Dianinega kipa – zanka,
sledi ugrizov volčjih mož na koži.
Past neznanke se bolj in bolj oži.
VULKANSKA EDNINA
Mesečev nabrušen srp
žarke svetlih zvezd požanje.
Dva vulkana, izbruh brez krp.
Lava se izliva v vroče sanje.
RIBIŠKI AKVAREL
Na boku jahte majhna lina,
skoznjo zre pobegla Tina,
v valovih čoln in parangal.
Njen dragi s trnki je ostal.
Na krovu lepotic parada.
Jambor nebesa zbada
Harpuno brusi kapitan,
Ves mil in zlat ugaša dan.
STEKEL PES
IN TIGRI V IGRI
Je stekel pes
skoz Tebe stekel?
Renčiš. Srd, kes!
Besnim: »Je res?
Ugriz na vratu,
praske stekline,
bila si užitek tatu.
Ta sled ne mine!
Kdo bil je v igri
As za poker, kviz?
Zahrbtno prežijo tigri,
Na hrbtih kart
odtisi šap, dobitkov niz.
Neznanec za pagat,
ugriz na vratu, tat.
Je stekel pes
skoz tebe stekel?
Renčiš, besniš,
razgališ jalov kes,
najino igro je dorekel.
Ugriz na vratu
v sobi za biljard.
odpustim tatu -
pagat brez milijard.
BRILJANTNA DAMA
Briljantna, fina dama
na pomolu ob množici sedi,
ljubeče, nežno pinča boža.
Okrog nagubanega vratú
se diamant z ozvezdja Bika blešči.
Darilo Dandy Gift ljubimca PR roža,
in vabi novega častilca, ne tatú.
Pod leskom guba se uvela koža.
Briljantna, fina dama,
s pinčem v naročju,
pasje sama,
dar enakonočju
ISKRI SE MESEČEV ZALIV
Otroka božja z mesečino zlita,
in z nebom, polnem zvezd pokrita.
Drug drugemu vsa ljudožersko draga.
On žrec, a ona žrečka: Epska saga.
On - Adam, dragec, bojevnik, nagec,
in moja Eva draga – pokrita z mesečino naga.
Blešči moj sanjski nož,
vihtim ga, drage mož:
Švist! svoji nagi dragi
nabrekli breskvi režem.
Z rezilom noža, tik ob grlu
ji gentlemansko, v sanjah s krhlji meseca postrežem.
Med lovkastimi prsti
se dragi po kipečih prsih
lube-nice sok iz ust cedi.
Lju-bimec goltno pije kri.
Iskri se Mesečev zaliv
kot nož – srp rahlo kriv.
* * *
In skrijem objektiv,
posnetek bo minljiv.
Iz raja sem izgnan,
noč prebedim sam.
JAZ NISEM ŠTIRISMERNIK
Le stražite si štiri glavne strani neba:
Vaš Vzhod - Zahod, vaš Sever – Jug!
Jaz nisem Štirismernik, sem zvezdam drug.
Ves čas sem plul po nebnih stran-poteh
za svojo Prvo Divjakinjo roke stegoval,
za gusarskim zakladom, za grudo zlata,
za peto dimenzijo tega norega sveta.
Jaz ne grem po sledi enosmernega Človeka,
ki le pred eno smerjo, suženjsko vdan berač, pokleka.
Za svoje plovbe sem bogate jahte gusarsko okral.
SAJ NIČ NI!
Tvoj dragi netopir
leti to noč na pir.
Sede na žilo noči.
Žila noči – si ti.
Le mirno spi!
Kri. Kri. Spet mir.
Vihtim rapir.
Spi, draga, saj nič ni!
Bil je le navaden pir,
sto dni grozeč prepir.
Le mirno spi!!
Tvoj dragi netopir,
mi skoraj je ukradel mir.
Obrišem ost, rapir.
Le mirno spi!!!
POTOČEK IN AMAZONKA
Po brzicah divjih, tujih rek
vozijo me čudna, mrka bitja -
piranhe lačne – talisman za ta, moj vek.
Moj čoln zaplove po razburkanem ekranu.
Med žarometi elektronska glasba za erotična zlitja.
Ugasni ta TV privid! Moj potok čaka na morska zlitja.
Le z Amazonko, vseh rek, Prvo, vsemogočno damo,
pojim drug, žejen planet. A tebe Zemlja, puščam samo.
JAHTA JE GUSARJEV PLEN
Ko črna gusarska zastava
v oazi rajskih davkov zmagoslavno zavihra,
sesuje se veriga igralnic, in izniči stava,
v požirkih goltnih pije kapitan do dna.
Nedolžnost, bela zibka, bogatašev dom,
kakó te morje iz revnih kapelj ziblje,
ne zvrneš se v žrelo z morskim psom,
tajfun, vihar se te na daleč izogiblje.
Labodja jahta nad ugrizi psov nam mirno plava,
na njej se sonči ON, mednarodno sloveča glava.
Na krovu plešejo labodke, krhke, bele,
ki so iz daljnih, revnih krajev priletele.
Ničesar nimajo na sebi, samo pajčolane,
iz morske pene so svetlim nočem dane.
MORSKA DEKLICA POL-ŽENA
Sirena je sinoči vabila in pela
pesem Na večernem valu … Kot morska deklica je obvisela
na trnku, ribjem parangalu.
Ribič kolne polovično srečo:
»O morska deklica
nad pasom žena,
pod pasom nič-riba,
napol ženska, hiba,
v večni jalovosti izgubljena,
od polne ure le nihalo.
Za polno noč ljubezni
je pol ljubimke premalo!«
Nazaj v morje vrže plen,
ostane sled iz zraka, pen.
ROŽNI POPEK
Med naplavinami,
NJEN modri trak.
Telo živo, kipeče
več ne trepeče,
molče leži kip, vznak.
Razpuščeni lasje,
ob njej napol podrt
peščen otroški grad.
Je mar objokan mož
njenega življenja tat?
Kdo je dekle? Le eden ve!
Ta, ki ob valih solz se brani,
in izdaja svojo krivdo nehote:
Známenje na njeni desni rami
njegovo roko zadnjič zmami.
Globoko sklonjen
nežni popek, ljubodar –
podobo tatoo rože boža …
Skoraj bi postal vrtnar,
a popek razcvetena roža.
ALI SO na tej Dvospolni petini zemlje
izumrli slovenski petelini?
Petina naše žensko-spolne Zemlje
z morji – srednjega spola objeta kuka.
Oseka večno Plimovak dan jemlje.
A ženska ženski ni rodna plemenka.
O, ženske, jaz še nimam vnuka!
Zemlja, tebe je le petina, le petina!
Morje, led in voda, vse te že jemlje.
Kdo mi dal bo hči in sina? Dvospolna past, moj smeh.
Iz dveh požene rast, ne greh.
Rodnosti poraz za izumrlo pleme,
klovnska parada, jalovo seme.
O moška Plima: Daj hčerki sina!
Oseka: Daj sinu hči!
Parada ponosa buči
Naj pesem dvojnosti krsti,
Naj vsak svoje ime zakričita
v v vse neenakospolne dni.
Saj na tej petini
Enotne EU Zemlje
baba babi,
dedec dedcu
že nedolžnost jemlje.
Sinovi s sinovi,
hčere s hčerami,
babice z babicami,
dedki z dedki spe.
Za stari zemski rod
trpe enako kakor žive.
Niža se naravni svod.
Le včasih naskrivaj
mladenič k mladenki gre.
Ko mlada kri vukansko vre,
prikliče rodnost spet nazaj.
Ostale bodo stare tete
z dojenčki iz epruvete,
ostali bodo sivi Odiseji,
samotni krokarji na cvetni veji.
A jaz podarim jim armado
junakov čvrstih, mlado,
še preden lep dekle bo teta,
še preden mladec mladca si obeta.
ŠTIRI-glavček, ne TRI-glavček
(Nuda blues v Simonovem zalivu)
Dve totalni, izzivalni nagici,
In štirje štrleči, rosni vršički,
v Simonovi nudistični puščavici,
okrog mišičjaki-snubci
in skrivaj oženjeni možički.
Par ‘mačov’ bi jima rad
v hribovski, tovariški navezi
nataknil dvakrat po dve derezi.
Kako bi splezal jaz na visok Štiriglavček,
planinec, izurjen le za narodni Triglavček?
Ta vzpon je le za maxi mače mlade,
ki so vešči drzne, skočne bikovske parade.
Jaz si bom za moč naročil mega-pršut-pico,
in božal dolgo, težko noč svojo 100 kilogramsko,
nikdar doljubljeno, do smrti zvesto Mico.
NA KRMI IZ ČVRSTEGA HRASTA
Smeh in hoola-hopi mažuretke
prikipe čez deske spolzke krme,
ki jo gladi wixy-waxi lesketava pasta.
Vitkonoge in vreščave polbaletke,
slavijo malo maturo Devetletke.
Roj mornarjev na palubi iz hrasta
na dušek tri peneče flaše zvrne,
guga - gaga, guga gaga, guuuu …
barka iz čvrstega lesa se ne prevrne.
Na pomolu maha okravatena gospoda,
ki je s šampanjcem jahto krstila.
Tresk! šampanjca slavnostna posoda
za zdravljico, ki je skoraj kljun razbila,
Kam se bo prelepa clasic built lepotica
iz domače ladjedelnice v svet napotila?
Ej, na Kajmanske otoke, kjer rode otroke,
ki srečni časte oaze globoke bogatega stila.
GU-GA-NJE
Kljun jahte
pri-ki-ma-va
igri valov …
Brez krmarja
sladko tava
v sončen dan,
in ne domov.
Pod palubo
mojo ljubo
ljubi kapitan.
Aja-ajaa-j, gugajoča jahta:
Kimaj tudi meni.
Zame moja ljuba
se ne zmeni,
ker sem Zguba.
Jaz jo ljubim
ona z drugim
me naplahta,
jaz sem čoln,
a ON je jahta.
Pod palubo
mojo ljubo
ljubi kapitan.
Noč zlovešča,
glej – nesreča:
jahta DREAM gori!
Ogenj plastiko časti,
moji duši noč svetli.
DEDNO OBREMENJEN,
Z DEDKOM ZMENJEN
Dedi, o moj dedi,
tole si zapomni, vedi:
Moji kromosomi
Tebi, dedku, so prisegli:
Tvoji genialni praatomi
bodo k izbrani bistri, lepi
Kromosomki legli.
Ujčkal mi boš genialne vnuke,
in zapustil poker in kegljanje,
in gostilne, mož regljanje,
in razvil jim vse talente,
nadpovprečnih alimente.
Jaz bom pa samo garal,
in ti dvojno pokojnino dal.
Moj sin, edini vnuk, je le podaljšek
naju dveh, res superbistre glave,
močne in trenirane postave.
Včasih gresta na igrišče,
kjer si prijatelja poišče …
Ej, jaz spočel bi celo četo,
ki bi nogomet igrala vneto.
A sem samo ubog klošar,
ki ugiba, kje najti denar.
Dedi, o moj dedi,
tole si zapomni, vedi:
Jaz sem brez dela, klošar,
ki vas vse prosjači za denar.
Moji kromosomi,
to so majhni bički,
ki jih sinko podeduje.
Zrastejo, vzlete
kot ptički - bojni orlički,
ki jih domovina pričakuje.
Tvoj vnuček, dedi
je tvoj časten hobi.
Dobro ga vzrédi, vedi,
da v tej Kapitalski zmedi,
če nisi bogat, kot se spodobi,
uideš revščini kot ubog kromosomek,
če mi bogata nevesta ponudi domek.«
v tej kapitalski zmedi.
* * *
Par kraguljev v areni sonca
kroži do nebes.
Par draguljev,
Let brez konca,
brez dotikov,
brez teles.
* * *
Kornati tujina v tujini,
dvojni spomini:
Skupni otoki,
tuji otroki.
Dvoje strahov
pred samoto,
v ječi valov
z morsko noto.
* * *
Goreče naplavine Razbitine čolna,
morje podarja,
razgaljenim turistom,
ki plešejo TAM TAM,
z ljudožerskim vriskom.
Ob plamenih naplavine
so vso noč plesali,
ovčko žrtvovali
na vudu žrtvenik
za pradavni krik.
Mesecu bledoto
golih kož kazali.
Čez pepel
prhut galeba,
nad ostanki z ražnja
senca bega.
Morje tolče po obali
ritem vesla, svoj Tam Tam,
oglje dimi se v nebo.
Sanje vsi smo odsanjali.
Kam odplul je kdo?
Dim so vsi postali.
NAJIN ZOO
V Himno rjovenj
duh krvi besni.
Strah je ključ hotenj.
Kletka zaduši strasti.
Paznika krvi pa ni.
VŽGANO ZNAMENJE
Znamenje: glej noč prečuto,
vžgano v ramo za spomin,
je tvoj vulkanski milodar -
razžarelih čutov krik, vihar.
Gorišče. Mrzla lava. Ožgan kamin.
Zoglenel je star telesni čut.
Pepel za novo rast še tli razsut.
NUDISTIČNA NEZNANKA
Lepa nudistična neznanka.
Okrog Dianinega kipa – zanka,
sledi ugrizov volčjih mož na koži.
Past neznanke se bolj in bolj oži.
VULKANSKA EDNINA
Mesečev nabrušen srp
žarke svetlih zvezd požanje.
Dva vulkana, izbruh brez krp.
Lava se izliva v vroče sanje.
RIBIŠKI AKVAREL
Na boku jahte majhna lina,
skoznjo zre pobegla Tina,
v valovih čoln in parangal.
Njen dragi s trnki je ostal.
Na krovu lepotic parada.
Jambor nebesa zbada
Harpuno brusi kapitan,
Ves mil in zlat ugaša dan.
STEKEL PES
IN TIGRI V IGRI
Je stekel pes
skoz Tebe stekel?
Renčiš. Srd, kes!
Besnim: »Je res?
Ugriz na vratu,
praske stekline,
bila si užitek tatu.
Ta sled ne mine!
Kdo bil je v igri
As za poker, kviz?
Zahrbtno prežijo tigri,
Na hrbtih kart
odtisi šap, dobitkov niz.
Neznanec za pagat,
ugriz na vratu, tat.
Je stekel pes
skoz tebe stekel?
Renčiš, besniš,
razgališ jalov kes,
najino igro je dorekel.
Ugriz na vratu
v sobi za biljard.
odpustim tatu -
pagat brez milijard.
BRILJANTNA DAMA
Briljantna, fina dama
na pomolu ob množici sedi,
ljubeče, nežno pinča boža.
Okrog nagubanega vratú
se diamant z ozvezdja Bika blešči.
Darilo Dandy Gift ljubimca PR roža,
in vabi novega častilca, ne tatú.
Pod leskom guba se uvela koža.
Briljantna, fina dama,
s pinčem v naročju,
pasje sama,
dar enakonočju
ISKRI SE MESEČEV ZALIV
Otroka božja z mesečino zlita,
in z nebom, polnem zvezd pokrita.
Drug drugemu vsa ljudožersko draga.
On žrec, a ona žrečka: Epska saga.
On - Adam, dragec, bojevnik, nagec,
in moja Eva draga – pokrita z mesečino naga.
Blešči moj sanjski nož,
vihtim ga, drage mož:
Švist! svoji nagi dragi
nabrekli breskvi režem.
Z rezilom noža, tik ob grlu
ji gentlemansko, v sanjah s krhlji meseca postrežem.
Med lovkastimi prsti
se dragi po kipečih prsih
lube-nice sok iz ust cedi.
Lju-bimec goltno pije kri.
Iskri se Mesečev zaliv
kot nož – srp rahlo kriv.
* * *
In skrijem objektiv,
posnetek bo minljiv.
Iz raja sem izgnan,
noč prebedim sam.
JAZ NISEM ŠTIRISMERNIK
Le stražite si štiri glavne strani neba:
Vaš Vzhod - Zahod, vaš Sever – Jug!
Jaz nisem Štirismernik, sem zvezdam drug.
Ves čas sem plul po nebnih stran-poteh
za svojo Prvo Divjakinjo roke stegoval,
za gusarskim zakladom, za grudo zlata,
za peto dimenzijo tega norega sveta.
Jaz ne grem po sledi enosmernega Človeka,
ki le pred eno smerjo, suženjsko vdan berač, pokleka.
Za svoje plovbe sem bogate jahte gusarsko okral.
SAJ NIČ NI!
Tvoj dragi netopir
leti to noč na pir.
Sede na žilo noči.
Žila noči – si ti.
Le mirno spi!
Kri. Kri. Spet mir.
Vihtim rapir.
Spi, draga, saj nič ni!
Bil je le navaden pir,
sto dni grozeč prepir.
Le mirno spi!!
Tvoj dragi netopir,
mi skoraj je ukradel mir.
Obrišem ost, rapir.
Le mirno spi!!!
POTOČEK IN AMAZONKA
Po brzicah divjih, tujih rek
vozijo me čudna, mrka bitja -
piranhe lačne – talisman za ta, moj vek.
Moj čoln zaplove po razburkanem ekranu.
Med žarometi elektronska glasba za erotična zlitja.
Ugasni ta TV privid! Moj potok čaka na morska zlitja.
Le z Amazonko, vseh rek, Prvo, vsemogočno damo,
pojim drug, žejen planet. A tebe Zemlja, puščam samo.
JAHTA JE GUSARJEV PLEN
Ko črna gusarska zastava
v oazi rajskih davkov zmagoslavno zavihra,
sesuje se veriga igralnic, in izniči stava,
v požirkih goltnih pije kapitan do dna.
Nedolžnost, bela zibka, bogatašev dom,
kakó te morje iz revnih kapelj ziblje,
ne zvrneš se v žrelo z morskim psom,
tajfun, vihar se te na daleč izogiblje.
Labodja jahta nad ugrizi psov nam mirno plava,
na njej se sonči ON, mednarodno sloveča glava.
Na krovu plešejo labodke, krhke, bele,
ki so iz daljnih, revnih krajev priletele.
Ničesar nimajo na sebi, samo pajčolane,
iz morske pene so svetlim nočem dane.
MORSKA DEKLICA POL-ŽENA
Sirena je sinoči vabila in pela
pesem Na večernem valu … Kot morska deklica je obvisela
na trnku, ribjem parangalu.
Ribič kolne polovično srečo:
»O morska deklica
nad pasom žena,
pod pasom nič-riba,
napol ženska, hiba,
v večni jalovosti izgubljena,
od polne ure le nihalo.
Za polno noč ljubezni
je pol ljubimke premalo!«
Nazaj v morje vrže plen,
ostane sled iz zraka, pen.
ROŽNI POPEK
Med naplavinami,
NJEN modri trak.
Telo živo, kipeče
več ne trepeče,
molče leži kip, vznak.
Razpuščeni lasje,
ob njej napol podrt
peščen otroški grad.
Je mar objokan mož
njenega življenja tat?
Kdo je dekle? Le eden ve!
Ta, ki ob valih solz se brani,
in izdaja svojo krivdo nehote:
Známenje na njeni desni rami
njegovo roko zadnjič zmami.
Globoko sklonjen
nežni popek, ljubodar –
podobo tatoo rože boža …
Skoraj bi postal vrtnar,
a popek razcvetena roža.
ALI SO na tej Dvospolni petini zemlje
izumrli slovenski petelini?
Petina naše žensko-spolne Zemlje
z morji – srednjega spola objeta kuka.
Oseka večno Plimovak dan jemlje.
A ženska ženski ni rodna plemenka.
O, ženske, jaz še nimam vnuka!
Zemlja, tebe je le petina, le petina!
Morje, led in voda, vse te že jemlje.
Kdo mi dal bo hči in sina? Dvospolna past, moj smeh.
Iz dveh požene rast, ne greh.
Rodnosti poraz za izumrlo pleme,
klovnska parada, jalovo seme.
O moška Plima: Daj hčerki sina!
Oseka: Daj sinu hči!
Parada ponosa buči
Naj pesem dvojnosti krsti,
Naj vsak svoje ime zakričita
v v vse neenakospolne dni.
Saj na tej petini
Enotne EU Zemlje
baba babi,
dedec dedcu
že nedolžnost jemlje.
Sinovi s sinovi,
hčere s hčerami,
babice z babicami,
dedki z dedki spe.
Za stari zemski rod
trpe enako kakor žive.
Niža se naravni svod.
Le včasih naskrivaj
mladenič k mladenki gre.
Ko mlada kri vukansko vre,
prikliče rodnost spet nazaj.
Ostale bodo stare tete
z dojenčki iz epruvete,
ostali bodo sivi Odiseji,
samotni krokarji na cvetni veji.
A jaz podarim jim armado
junakov čvrstih, mlado,
še preden lep dekle bo teta,
še preden mladec mladca si obeta.
ŠTIRI-glavček, ne TRI-glavček
(Nuda blues v Simonovem zalivu)
Dve totalni, izzivalni nagici,
In štirje štrleči, rosni vršički,
v Simonovi nudistični puščavici,
okrog mišičjaki-snubci
in skrivaj oženjeni možički.
Par ‘mačov’ bi jima rad
v hribovski, tovariški navezi
nataknil dvakrat po dve derezi.
Kako bi splezal jaz na visok Štiriglavček,
planinec, izurjen le za narodni Triglavček?
Ta vzpon je le za maxi mače mlade,
ki so vešči drzne, skočne bikovske parade.
Jaz si bom za moč naročil mega-pršut-pico,
in božal dolgo, težko noč svojo 100 kilogramsko,
nikdar doljubljeno, do smrti zvesto Mico.
NA KRMI IZ ČVRSTEGA HRASTA
Smeh in hoola-hopi mažuretke
prikipe čez deske spolzke krme,
ki jo gladi wixy-waxi lesketava pasta.
Vitkonoge in vreščave polbaletke,
slavijo malo maturo Devetletke.
Roj mornarjev na palubi iz hrasta
na dušek tri peneče flaše zvrne,
guga - gaga, guga gaga, guuuu …
barka iz čvrstega lesa se ne prevrne.
Na pomolu maha okravatena gospoda,
ki je s šampanjcem jahto krstila.
Tresk! šampanjca slavnostna posoda
za zdravljico, ki je skoraj kljun razbila,
Kam se bo prelepa clasic built lepotica
iz domače ladjedelnice v svet napotila?
Ej, na Kajmanske otoke, kjer rode otroke,
ki srečni časte oaze globoke bogatega stila.
GU-GA-NJE
Kljun jahte
pri-ki-ma-va
igri valov …
Brez krmarja
sladko tava
v sončen dan,
in ne domov.
Pod palubo
mojo ljubo
ljubi kapitan.
Aja-ajaa-j, gugajoča jahta:
Kimaj tudi meni.
Zame moja ljuba
se ne zmeni,
ker sem Zguba.
Jaz jo ljubim
ona z drugim
me naplahta,
jaz sem čoln,
a ON je jahta.
Pod palubo
mojo ljubo
ljubi kapitan.
Noč zlovešča,
glej – nesreča:
jahta DREAM gori!
Ogenj plastiko časti,
moji duši noč svetli.
DEDNO OBREMENJEN,
Z DEDKOM ZMENJEN
Dedi, o moj dedi,
tole si zapomni, vedi:
Moji kromosomi
Tebi, dedku, so prisegli:
Tvoji genialni praatomi
bodo k izbrani bistri, lepi
Kromosomki legli.
Ujčkal mi boš genialne vnuke,
in zapustil poker in kegljanje,
in gostilne, mož regljanje,
in razvil jim vse talente,
nadpovprečnih alimente.
Jaz bom pa samo garal,
in ti dvojno pokojnino dal.
Moj sin, edini vnuk, je le podaljšek
naju dveh, res superbistre glave,
močne in trenirane postave.
Včasih gresta na igrišče,
kjer si prijatelja poišče …
Ej, jaz spočel bi celo četo,
ki bi nogomet igrala vneto.
A sem samo ubog klošar,
ki ugiba, kje najti denar.
Dedi, o moj dedi,
tole si zapomni, vedi:
Jaz sem brez dela, klošar,
ki vas vse prosjači za denar.
Moji kromosomi,
to so majhni bički,
ki jih sinko podeduje.
Zrastejo, vzlete
kot ptički - bojni orlički,
ki jih domovina pričakuje.
Tvoj vnuček, dedi
je tvoj časten hobi.
Dobro ga vzrédi, vedi,
da v tej Kapitalski zmedi,
če nisi bogat, kot se spodobi,
uideš revščini kot ubog kromosomek,
če mi bogata nevesta ponudi domek.«
