STEKLENI GOZD*

* (Imamo vzhod sonca na enem koncu loka; sij ali soj
v stekleni drevored, in nato konec loka, – zahod sonca!)

Sonce se vidi
V aleji dreves gozda,
Ki so iz stekla.

Sonce ždi kot krog
Sredi naročja krošnje
Steklenih bilov.

Na enem koncu
Loka sonca je vzhod
Kot vse-začetek.

Na drugem koncu
Sonca je zahodni pol;
Vidi se v tem vsem.

Gozd iz stekla je,
Svetloba odseva povsod,
Kot od zrcal vsega.

Sonce se gleda
V steklenih nedrih vsega,
Čeprav ni ona.

Kako posebno
Zašelesti ta gozd,
Ko veter maje.

Ko veter trči
Ob stekleni obraz nje,
Dekle, ki raste.

List ob list zloma,
Veter, kot da spet zlepi,
Da drevo celo.

Drevo sebi – vid,
Ko steklo kot da govor;
Sonce je urok.

Steklo je deblo,
Veje in korenine;
A cvet je pravi.

Sonce polzi po
Tem steklu dokaj gladko,
A luna – zatik.

Luna osvetli
To drevo srebrnkasto,
Da list onemi.

Polnoč, jezero;
Ob njem je drevo zrcalo;
Kodra gladino.

Vilinsko dekle
Stopa po tem jezeru;
Zrcalo pred zrcalom.

Nebni svod je tu,
Četrti izmed zrcaljenja;
Obraz vile vštet.

Lista in cveta
Se poklopijo, a list
Ni cvetu enak.

Hrapavost lubja
Je prekrita s površino
Zrcal dreves loga.

Drevo vpraša bil,
V resnici ta drugega,
ali sem jaz – ti?

Aleja sveti ob
Polnoči ob cesti tod
Kot druga luna.

NEPRAV(ILN)I HAIKU

Srce se napolni s solzo
Kapljica krvi
Odteče nepravi čas

Razpoke v srcu-nakazane s črticami
Črtice v kamnu -
Okrasna v prstanu

Kri je tinta za srce
Napiše pisma vsak dan vsak trenutek
Bit za/po bit

Črnilo je morje ali nebo – razlitje
Črnilo za številna pisma mladeniču
Črnilo je kri, srce je pisalo

Ura na steni prehiteva
Srce kot ura zaostaja
Misel ju uskladi v isti tok za mladeniča.

Ozadje ure je sestavljeno iz snežink
Kako pravilno pokažejo čas
Odločita korenček za nos in kamen za gumb snežaka.

Zvoki se podpirajo med seboj
Sonatina
Glasba žubori

Briljantnost ure v odsevu
Kazalca se odbijata
Ura je polnoči

Morje brez obale
Se razliva neurejeno
Kot kri urejeno brez srca

Obale si sledijo ena za drugo
Morje je popredalčkano
Kot (ne)urejeni lističi v notesu (Wordu)

Do zvezd (se) lahko (do)sežemo
Do njih vzpenjamo (se)
Do njih morda padamo

V tišini zaprasketa (dišeča) sveča
Hrup(, ki)
Preglasi vonj