ŠALJIVE ZGODBE ki jih je zbral Mâr Gregor Ivan Bar Hebræus
1. RAZLOG ZA DOBRO RAZPOLOŽENJE DUHA
Sokrata* je vprašal eden od njegovih učencev:
– Pojasnite mi, zakaj niti enkrat nisem videl na tvojem čelu znakov žalosti? Vedno si dobro razpoložen.
Sokrat je odgovoril:
– Ne posedujem nič takšnega, zaradi česar bi moral žalovati, če bi to izgubil.
* Govore, ki so pripisani Sokratu, Diogenu, Platonu in drugim filozofom, so očitno plod ljudske tvornosti.
2. NI RAZLOGA ZA NEMIR
Diogena * so vprašali:
– Kaj boš počel, če se podre sod, v katerem živiš?
Odgovoril je:
– To me ne skrbi. Saj se mesto, ki ga zasedam, ne more podreti.
(*V originalu »Sokrata«, ampak je to očitna napaka.)
3. KRIVO OGLEDALO
Neka ženska je rekla Sokratu:
– O, kako je grd tvoj obraz, Sokrat!
Na to ji je odgovoril:
– Tvoje besede bi me razjezile, če bi ti odražala vse predmete kot čisto zrcalo. A ti si nesramna, a krivo zrcalo vse skazi.
4. SOKRAT IN ŽENSKA
Ko je videl žensko, ki se je obesila na drevo, je Sokrat vzkliknil:
– Ko bi vse drevje rodilo takšne plodove, kot je ta!
5. BOLJE JE BITI POGUBLJEN NEDOLŽEN
Neka ženska je videla Sokrata, ko so ga vodili na mesto kazni. Zajokala je in vzkliknila:
– O, gorje mi! Oni te nameravajo ubiti, čeprav nisi napravil nikakršnega prestopka.
Sokrat je odgovoril:
O, neumnica! Je mogoče, da bi raje videla, da bi napravil prestopek, zaslužil kazen in umrl kot prestopnik!
6. DALJNOVIDNOST
Nek filozof je imel hčerko. Za njo sta se potegovala dva – revni in bogati. Filozof je dal hčerko za ženo revnemu. Ko so ga vprašali, zakaj je tako naredil, je filozof odgovoril:
– Bogati ženin je neumen in se bojim, da bo kmalu obubožal. Revni ženin je pameten in upam, da se bo s časom obogatel.
7. SPLOŠNO DOBRO
Nekega filozofa so vprašali
Kakšen dogodek bi bil dobro za večino prebivalcev dežele?
On je odgovoril:
– Smrt slabega vladarja.
8. KDO JE MOČNEJŠI
– V čem se ti razlikuješ od carja? so vprašali nekega filozofa.
– Car je suženj svojih strasti, jaz pa sem njihov vladar, je odgovoril on.
9. DVA NAČINA POTEŠITVE
Platona so vprašali:
– S čim se lahko tolaži človek, ki je padel v bedo?
Odgovoril je:
– Pameten človek se tolaži s tem, da spozna neizbežnost tistega, kar se zgodi. Bedak se ttolaži z mislijo, da se je z drugimi zgodilo isto kot z njim.
10. SKRIVNOST
Aristotel je naročil Aleksandru Makedonskemu:
– Svojih skrivnosti nikoli ne povej dvema. Kajti če bo skrivnost razglašena, potem ne moreš ugotoviti, kdo je to izdal. Če kaznuješ oba, naneseš krivico temu, ki je znal ohraniti skrivnost. Če odpustiš obema – spet oškoduješ tistega, ki ni kriv, kajti on ne potrebuje tvojega odpuščanja.
11. KOGA ŠTETI ZA UMNEGA
Nekega filozofa so vprašali:
– Koga lahko štejemo za umnega?
Odgovoril je:
– Tistega, katerega načrti se najpogosteje uresničijo.
12– PREMI IN KRIVI IZSEKI
Aristotel je nekoč dejal:
– Umni človek vedno soglaša z drugim umnim človekom, neumen običajno ne soglaša niti z umnim niti z neumnim. Po analogiji lahko rečem, da vse preme črte vedno sovpadajo med seboj, krivi izseki nikoli ne sovpadajo niti drug z drugim niti s premimi črtami.
13. KDAJ SE RAZPLAMTI APETIT
Diogena so vprašali: Zakaj ti obeduješ na tržnici?*
Odgovoril je:
– Pri pogledu na hrano se mi razvname apetit.
*Po vzhodnih navadah je skrajno neprimerno jesti na tržnici. Zelo znana je vzhodni pregovor, ki se glasi: »Psu je podoben vsakdo, kdor je na tržnici.«
14. TVEGANO POBALINSTVO
Diogen je nekoč opazil nezakonskega dečka, ki je metal kamne v mimoidoče.
– Opusti pobalinstvo, mu je rekel filozof. Lahko po naključju zadeneš s kamnom lastnega očeta.
15. NE DODAJAJ ZLA K ZLU
Nekoč je filozof videl človeka, ki je poučeval dekle pisanja. Zelo se je razjezil in rekel:
– Ne dodajaj zla k zlu! Zakaj z lastnimi rokami namakaš v strup ostra kopja, usmerjena k sebi? Zakaj krepiti ženske čare, ki tudi brez tega očarajo in nezgrešljivo premagujejo sinove človeške?
16. OGENJ NA OGNJU
Ko je nek filozof videl dekle, ki je držala v rokah prižgano baklo, je pripomnil:
– Ogenj na ognju … Pri tem je ogenj, ki nosi, močnejši od tistega, ki je nošen.
17. ZAKAJ JE ŠLA V GLEDALIŠČE
Ko je videl lepo žensko v gledališču, ji je nek filozof rekel:
– Prišla si zagotovo ne zaradi tega, da bi gledala, ampak da bi te gledali.
18. ZNAČAJSKA POTEZA
– Zakaj ti ne maraš našega vladarja? so vprašali nekega filozofa.
– Zaradi tega, ker vladarji nikoli nimajo radi tistih, ki so pametnejši od njih, je odgovoril. – To je značajska poteza vseh vladajočih.
19. PAZI SE DVONOŽNEGA LEVA!
Nek filozof je rekel:
– Dvonogi lev je nevarnejši od štirinožnega. Pazi se ga dvakratno. Nameril se je na svojega vladarja!
20. DATELJ IN OREH
Vprašali so nekega filozofa:
– Kako pojasniti, pri datlju jemo njegovo površino, pri orehu pa njegovo notranjost?
Odgovoril je:
– Stvarnik se ni ukvarjal s tem, kako bodo uničevali njegove tvorbe, ampak s tem, kako ohraniti vse vidike živih bistev za večno. V tem išči odgovor na svoje vprašanje.
21. IME ZAVEZUJE
Aleksander Makedonski je opazil med svojimi vojaki človeka po imenu Alksander, ki se je ob času spopadov vedno spuščal v beg. In mu je rekel:
– Prosim te, ali premagaj strahopenost ali spremeni svoje ime, da ne bi podobnost najinih imen nikogar ne peljala v zablodo.
22. PREBIVALSTVO MESTA ZA ŽENSKE
Nek filozof je videl mesto, obdano z obzidjem, in je rekel:
– Mesto je primerno za ženske in v njem se pravim moškim ne spodobi živeti.
23. LOČIL JE …
Nek kinik iz Aleksadrije se je obrnil na vladarja, naj mu ta podari en mitkal*.
– Takšen ničevi dar ni primeren mojemu naslovu, je odvrnil vladar.
– V tem primeru mi podari talent** zlata! mu je oporekal kinik.
– Takšna zahteva nikakor ni primerna za kinike.
* Mitkal je drobiž ** Talent je največja mera za težo starega Vzhoda
24. RAZLOGI SLABEGA RAZPOLOŽENJA
Aristotela so vprašali:
– Zakaj so zavistni ljudje vedno nad nečim ogorčeni?
– Zato, ker jih žrejo ne le njihove lastne težave, ampak tudi uspehi drugih, je odgovoril
25– BISTVO GOVORNIŠKE UMETNOSTI
Kakšno je pravzaprav poslanstvo govornika? so vprašali nekega filozofa.
– Poveličevati ljudem ničvredne in pomanjševati v sluge velike ljudi, je odgovoril.
26. O UŽITKIH
Nek filozof je rekel:
– Obstajajo štiri vrste užitka: minutni užitek, trajajoč cel dan, trajajoč mesec in trajajoč vse življenje
Čutna ljubezen daje minutni užitek. Ko se rojeva sin, se človek naslaja cel dan, ko mu otrok še ni presedel s svojim vpitjem. Novoporočenka se naslaja cel mesec, dokler ne zanosi. Veliko bogastvo daje možnost naslajati se vse življenje.
27. DVA ZNAKA NEUMNOSTI
Platon je pravil:
– Neumneža je lahko prepoznati po dveh znakih: vedno govori o nekoristnih rečeh, in vedno govori o stvareh, za katere ga drugi niso vprašali.
28. NEPOPRAVLJIV BEDAK
– Kakšnega bedaka lahko imamo za nepopravljivega? so vprašali nekega filozofa.
– Takšnega, ki se dvakrat spotakne na istem mestu, je odgovoril on.
29. PITAGOROVO NAČELO
Pravijo, da je na Pitagorovem prstano bilo vgravirano naslednje načelo: »Kratkotrajni neuspeh je boljši od kratkotrajnega uspeha.«
30. NEUMNEŽ NE PRIZNAVA UMNEGA
Nek filozof je rekel:
– Umen človek vedno priznava neumnega, ker je sam bil v njegovi koži, dokler ni postal umen. Neumnež nikoli ne priznava umnega, ker ni bil nikoli umen.
31. JAVNI NESMISLI
Drugi filozof je rekel:
– Človek je narejen presenetljivo – jezi se, ko zahteva bogastvo, in je ravnodušen, ko mu nepovrnljivo minevajo dnevi njegovega življenja.
32. KAJ JE BOLJE?
Ko je nek človek videl Sokrata, ki se je hranil s koreninicami, je rekel:
– Če bi ti služil našemu poveljniku, ne bi nikoli prišel do tega, da bi se hranil s koreninicami.
– Če pa bi se ti zadovoljil s koreninicami, ne bi moral služiti svojemu poveljniku, je odvrnil filozof.
33. NI NESMRTNOSTI
Pravijo, da je Aleksander Makedoski popil zastrupljeno vino* in ko je čutil približevanje smrti, je napisal svoji materi pismo. Prosil jo je, naj pripravi mizo z obilo jedi in nahrani te, ki jim ni umirl nihče od sorodnikov.
To je napravil zato, da bi se prepričala, kako na svetu ni človeka, ki ni podvržen smrti, in ko se bo prepričala o njeni neizbežnosti, bo manj žalostna in se bo prej potolažila.
*Izročilo pravi, da so Aleksandra Makedonskeza zastrupili njegovi bližnji.
34. OD VSAKEGA VIRA
– Kako si se zanemaril! Pripravljen si se učiti pri prvem, ki ga srečaš! so karali nekega filozofa.
– Znanje je tako dragocena stvar, da ni sramota, če ga pridobivaš iz vsakega vira, je odgovoril filozof.
35. O IZRAZU LICA
– Ti je razumljivo to, kar sem pojasnil? je vprašal filozof svojega učenca.
– Vse je razumljivo, je odgovoril on.
– Ne govoriš resnice, je rekel filozof. Tvoja usta govorijo »da«, istočasno ko izraz tvojega lica govori »ne«. Zanesljiv znak razumevanja je radost na obrazu učenca in ne odgovor »da«.
36. MOJ DOM JE TAM, KJER SEM
– Ti pripada dom, v katere bi se spočil? so vprašali Diogena.
– Ko počivam, je moj dom tam.
37.
Alius quidam in foro Venerem palam exercebat: qui interrogatus, »Nonne tui pudet? Quid facis?«
Respondit, »Cur mei pudere decet: virum enim condo, si adolescere valet.«
38. LEPA, A NERAZUMNA ŽIVAL
– Katera od nerazumnih živali je najlepša? so vprašali Sokrata.
– Ženska, je rekel in mislil na žensko neumnost.
39. ČLOVEŠKI SINOVI
Nekoč je Diogen stopil na višje mesto in začel klicati:
– Pridite k meni, sinovi človeški!
Okrog njega se je zbralo mnogi ljudi. Diogen je pogleda ljudi in rekel:
– Zakaj ste prišli? Sem mar klical vas? Klical sem sinove človeške, a s tem imenom se imajo pravico imenovati samo filozofi.
40. NAJTEŽJE
Nekoč so Diogena vprašali:
– Kaj je na svetu najtežjega?
– Poznati samega sebe in skrivati svoje misli, je odgovoril
41. SE SPLAČA ŽENITI?
Nekdo je vprašal Sokrata:
– Namenil sem se ženiti. Kaj mi boš svetoval?
– Glej, da ne boš podoben ribam. Tiste, ki so se ulovile v mrežo, hočejo ven, tiste pa, ki so proste, hočejo noter, je odgovoril Sokrat.
42. NAJUSTREZNEJŠI ČAS
Ob kakšnem času se je najprimerneje hraniti? so vprašali Sokrata.
– Tisti, ki ima hrano, naj je, ko se oglasi glad, tisti, ki nima hrane, naj je, ko jo dobi, je odgovoril filozof.
43. NAVODILO VLADARJU
Aristotel je dal Aleksandru naslednje naslednji pisni poduk:
»Bodi previden v ravnanju s svojimi vojaki, da o tebi ne bodo mislili nič slabega.Saj takrat, ko o komerkoli slabo misliš, lahko o njem tudi grdo govoriš in potem tudi slabo ravnaš.
S tem je hotel povedati, da mora z vsakomer ravnati dobro.
44. BODI MALOBESEDEN
Nek filozof je rekel:
– To, kar skrivaš pred sovražnikom, ne povej tudi prijatelju, ker ni zagotovila, da bo prijateljstvo trajalo večno.
45. JE BOGATAŠ BOGAT?
Diogena so vprašali o nekem bogatem človeku, če je bogat.
– Ne vem, je odgovoril Diogen. Vem samo to, da ima veliko denarja.
– To pomeni, da je bogat!
–Biti bogat in imeti veliko denarja ni eno in isto, je odgovoril Diogen. Prav bogat je samo tisti, ki je v celoti zadovoljen s tistim, kar ima. Kdor skrbi za to, da bi imel več od tega, kar ima, je revnejši od tistega, ki ničesar nima.
46. NJEGOVO BOGASTVO
Kje je vse tvoje bogastvo in vsa tvoja posest? je vprašal Diogena nek vladar.
– Pri njih, je odgovoril Diogen in pokazal na svoje številne učence in slednike. V mislih je imel znanja, s katerimi jih je obogatil.
47. KAJ JE SLABŠE
– Slabo je, ko se v življenju zgodi nekaj takšnega, kar nasprotuje naši želji, je rekel nekdo.
– Še huje je, ko se to, kar goreče pričakujemo, ne zgodi.
48. ODGOVOR NA OČITEK
Platonu so očitali, da je reven. Na to je oporekal:
Ali je mogoče, naj bi težil pridobiti to, kar skrbno ohranjata požrešnost in skopost, radodarnost in zapravljivost na koncu koncev uničujeta?
49. PREPREČEVANJE MNOGIH ŽALOSTI
Aleksandru Makedonskemu so prinesli v dar prelepe steklene posode. Zelo so mu bile všeč, a jih je ukazal razbiti. Ko so ga vprašali, zakaj se je tako čudno odločil, je Aleksander odgovoril:
– Vem, da bi se s časom v rokah mojih slug te steklene posode neizbežno razbile, ena za drugo. In vsakič bi se po takšni izgubi žalostil in jezil. Mar se ni bolje z eno močno žalostjo ogniti povodu za mnoge žalosti v prihodnjosti?
50. NI POPOLNIH LJUDI
Platona so vprašali:
– Zakaj tako pogosto um spremlja zloba?
– Zato, ker ni človeka, ki bi bil popoln, je rekel on.
– Pojasnite mi, zakaj niti enkrat nisem videl na tvojem čelu znakov žalosti? Vedno si dobro razpoložen.
Sokrat je odgovoril:
– Ne posedujem nič takšnega, zaradi česar bi moral žalovati, če bi to izgubil.
* Govore, ki so pripisani Sokratu, Diogenu, Platonu in drugim filozofom, so očitno plod ljudske tvornosti.
2. NI RAZLOGA ZA NEMIR
Diogena * so vprašali:
– Kaj boš počel, če se podre sod, v katerem živiš?
Odgovoril je:
– To me ne skrbi. Saj se mesto, ki ga zasedam, ne more podreti.
(*V originalu »Sokrata«, ampak je to očitna napaka.)
3. KRIVO OGLEDALO
Neka ženska je rekla Sokratu:
– O, kako je grd tvoj obraz, Sokrat!
Na to ji je odgovoril:
– Tvoje besede bi me razjezile, če bi ti odražala vse predmete kot čisto zrcalo. A ti si nesramna, a krivo zrcalo vse skazi.
4. SOKRAT IN ŽENSKA
Ko je videl žensko, ki se je obesila na drevo, je Sokrat vzkliknil:
– Ko bi vse drevje rodilo takšne plodove, kot je ta!
5. BOLJE JE BITI POGUBLJEN NEDOLŽEN
Neka ženska je videla Sokrata, ko so ga vodili na mesto kazni. Zajokala je in vzkliknila:
– O, gorje mi! Oni te nameravajo ubiti, čeprav nisi napravil nikakršnega prestopka.
Sokrat je odgovoril:
O, neumnica! Je mogoče, da bi raje videla, da bi napravil prestopek, zaslužil kazen in umrl kot prestopnik!
6. DALJNOVIDNOST
Nek filozof je imel hčerko. Za njo sta se potegovala dva – revni in bogati. Filozof je dal hčerko za ženo revnemu. Ko so ga vprašali, zakaj je tako naredil, je filozof odgovoril:
– Bogati ženin je neumen in se bojim, da bo kmalu obubožal. Revni ženin je pameten in upam, da se bo s časom obogatel.
7. SPLOŠNO DOBRO
Nekega filozofa so vprašali
Kakšen dogodek bi bil dobro za večino prebivalcev dežele?
On je odgovoril:
– Smrt slabega vladarja.
8. KDO JE MOČNEJŠI
– V čem se ti razlikuješ od carja? so vprašali nekega filozofa.
– Car je suženj svojih strasti, jaz pa sem njihov vladar, je odgovoril on.
9. DVA NAČINA POTEŠITVE
Platona so vprašali:
– S čim se lahko tolaži človek, ki je padel v bedo?
Odgovoril je:
– Pameten človek se tolaži s tem, da spozna neizbežnost tistega, kar se zgodi. Bedak se ttolaži z mislijo, da se je z drugimi zgodilo isto kot z njim.
10. SKRIVNOST
Aristotel je naročil Aleksandru Makedonskemu:
– Svojih skrivnosti nikoli ne povej dvema. Kajti če bo skrivnost razglašena, potem ne moreš ugotoviti, kdo je to izdal. Če kaznuješ oba, naneseš krivico temu, ki je znal ohraniti skrivnost. Če odpustiš obema – spet oškoduješ tistega, ki ni kriv, kajti on ne potrebuje tvojega odpuščanja.
11. KOGA ŠTETI ZA UMNEGA
Nekega filozofa so vprašali:
– Koga lahko štejemo za umnega?
Odgovoril je:
– Tistega, katerega načrti se najpogosteje uresničijo.
12– PREMI IN KRIVI IZSEKI
Aristotel je nekoč dejal:
– Umni človek vedno soglaša z drugim umnim človekom, neumen običajno ne soglaša niti z umnim niti z neumnim. Po analogiji lahko rečem, da vse preme črte vedno sovpadajo med seboj, krivi izseki nikoli ne sovpadajo niti drug z drugim niti s premimi črtami.
13. KDAJ SE RAZPLAMTI APETIT
Diogena so vprašali: Zakaj ti obeduješ na tržnici?*
Odgovoril je:
– Pri pogledu na hrano se mi razvname apetit.
*Po vzhodnih navadah je skrajno neprimerno jesti na tržnici. Zelo znana je vzhodni pregovor, ki se glasi: »Psu je podoben vsakdo, kdor je na tržnici.«
14. TVEGANO POBALINSTVO
Diogen je nekoč opazil nezakonskega dečka, ki je metal kamne v mimoidoče.
– Opusti pobalinstvo, mu je rekel filozof. Lahko po naključju zadeneš s kamnom lastnega očeta.
15. NE DODAJAJ ZLA K ZLU
Nekoč je filozof videl človeka, ki je poučeval dekle pisanja. Zelo se je razjezil in rekel:
– Ne dodajaj zla k zlu! Zakaj z lastnimi rokami namakaš v strup ostra kopja, usmerjena k sebi? Zakaj krepiti ženske čare, ki tudi brez tega očarajo in nezgrešljivo premagujejo sinove človeške?
16. OGENJ NA OGNJU
Ko je nek filozof videl dekle, ki je držala v rokah prižgano baklo, je pripomnil:
– Ogenj na ognju … Pri tem je ogenj, ki nosi, močnejši od tistega, ki je nošen.
17. ZAKAJ JE ŠLA V GLEDALIŠČE
Ko je videl lepo žensko v gledališču, ji je nek filozof rekel:
– Prišla si zagotovo ne zaradi tega, da bi gledala, ampak da bi te gledali.
18. ZNAČAJSKA POTEZA
– Zakaj ti ne maraš našega vladarja? so vprašali nekega filozofa.
– Zaradi tega, ker vladarji nikoli nimajo radi tistih, ki so pametnejši od njih, je odgovoril. – To je značajska poteza vseh vladajočih.
19. PAZI SE DVONOŽNEGA LEVA!
Nek filozof je rekel:
– Dvonogi lev je nevarnejši od štirinožnega. Pazi se ga dvakratno. Nameril se je na svojega vladarja!
20. DATELJ IN OREH
Vprašali so nekega filozofa:
– Kako pojasniti, pri datlju jemo njegovo površino, pri orehu pa njegovo notranjost?
Odgovoril je:
– Stvarnik se ni ukvarjal s tem, kako bodo uničevali njegove tvorbe, ampak s tem, kako ohraniti vse vidike živih bistev za večno. V tem išči odgovor na svoje vprašanje.
21. IME ZAVEZUJE
Aleksander Makedonski je opazil med svojimi vojaki človeka po imenu Alksander, ki se je ob času spopadov vedno spuščal v beg. In mu je rekel:
– Prosim te, ali premagaj strahopenost ali spremeni svoje ime, da ne bi podobnost najinih imen nikogar ne peljala v zablodo.
22. PREBIVALSTVO MESTA ZA ŽENSKE
Nek filozof je videl mesto, obdano z obzidjem, in je rekel:
– Mesto je primerno za ženske in v njem se pravim moškim ne spodobi živeti.
23. LOČIL JE …
Nek kinik iz Aleksadrije se je obrnil na vladarja, naj mu ta podari en mitkal*.
– Takšen ničevi dar ni primeren mojemu naslovu, je odvrnil vladar.
– V tem primeru mi podari talent** zlata! mu je oporekal kinik.
– Takšna zahteva nikakor ni primerna za kinike.
* Mitkal je drobiž ** Talent je največja mera za težo starega Vzhoda
24. RAZLOGI SLABEGA RAZPOLOŽENJA
Aristotela so vprašali:
– Zakaj so zavistni ljudje vedno nad nečim ogorčeni?
– Zato, ker jih žrejo ne le njihove lastne težave, ampak tudi uspehi drugih, je odgovoril
25– BISTVO GOVORNIŠKE UMETNOSTI
Kakšno je pravzaprav poslanstvo govornika? so vprašali nekega filozofa.
– Poveličevati ljudem ničvredne in pomanjševati v sluge velike ljudi, je odgovoril.
26. O UŽITKIH
Nek filozof je rekel:
– Obstajajo štiri vrste užitka: minutni užitek, trajajoč cel dan, trajajoč mesec in trajajoč vse življenje
Čutna ljubezen daje minutni užitek. Ko se rojeva sin, se človek naslaja cel dan, ko mu otrok še ni presedel s svojim vpitjem. Novoporočenka se naslaja cel mesec, dokler ne zanosi. Veliko bogastvo daje možnost naslajati se vse življenje.
27. DVA ZNAKA NEUMNOSTI
Platon je pravil:
– Neumneža je lahko prepoznati po dveh znakih: vedno govori o nekoristnih rečeh, in vedno govori o stvareh, za katere ga drugi niso vprašali.
28. NEPOPRAVLJIV BEDAK
– Kakšnega bedaka lahko imamo za nepopravljivega? so vprašali nekega filozofa.
– Takšnega, ki se dvakrat spotakne na istem mestu, je odgovoril on.
29. PITAGOROVO NAČELO
Pravijo, da je na Pitagorovem prstano bilo vgravirano naslednje načelo: »Kratkotrajni neuspeh je boljši od kratkotrajnega uspeha.«
30. NEUMNEŽ NE PRIZNAVA UMNEGA
Nek filozof je rekel:
– Umen človek vedno priznava neumnega, ker je sam bil v njegovi koži, dokler ni postal umen. Neumnež nikoli ne priznava umnega, ker ni bil nikoli umen.
31. JAVNI NESMISLI
Drugi filozof je rekel:
– Človek je narejen presenetljivo – jezi se, ko zahteva bogastvo, in je ravnodušen, ko mu nepovrnljivo minevajo dnevi njegovega življenja.
32. KAJ JE BOLJE?
Ko je nek človek videl Sokrata, ki se je hranil s koreninicami, je rekel:
– Če bi ti služil našemu poveljniku, ne bi nikoli prišel do tega, da bi se hranil s koreninicami.
– Če pa bi se ti zadovoljil s koreninicami, ne bi moral služiti svojemu poveljniku, je odvrnil filozof.
33. NI NESMRTNOSTI
Pravijo, da je Aleksander Makedoski popil zastrupljeno vino* in ko je čutil približevanje smrti, je napisal svoji materi pismo. Prosil jo je, naj pripravi mizo z obilo jedi in nahrani te, ki jim ni umirl nihče od sorodnikov.
To je napravil zato, da bi se prepričala, kako na svetu ni človeka, ki ni podvržen smrti, in ko se bo prepričala o njeni neizbežnosti, bo manj žalostna in se bo prej potolažila.
*Izročilo pravi, da so Aleksandra Makedonskeza zastrupili njegovi bližnji.
34. OD VSAKEGA VIRA
– Kako si se zanemaril! Pripravljen si se učiti pri prvem, ki ga srečaš! so karali nekega filozofa.
– Znanje je tako dragocena stvar, da ni sramota, če ga pridobivaš iz vsakega vira, je odgovoril filozof.
35. O IZRAZU LICA
– Ti je razumljivo to, kar sem pojasnil? je vprašal filozof svojega učenca.
– Vse je razumljivo, je odgovoril on.
– Ne govoriš resnice, je rekel filozof. Tvoja usta govorijo »da«, istočasno ko izraz tvojega lica govori »ne«. Zanesljiv znak razumevanja je radost na obrazu učenca in ne odgovor »da«.
36. MOJ DOM JE TAM, KJER SEM
– Ti pripada dom, v katere bi se spočil? so vprašali Diogena.
– Ko počivam, je moj dom tam.
37.
Alius quidam in foro Venerem palam exercebat: qui interrogatus, »Nonne tui pudet? Quid facis?«
Respondit, »Cur mei pudere decet: virum enim condo, si adolescere valet.«
38. LEPA, A NERAZUMNA ŽIVAL
– Katera od nerazumnih živali je najlepša? so vprašali Sokrata.
– Ženska, je rekel in mislil na žensko neumnost.
39. ČLOVEŠKI SINOVI
Nekoč je Diogen stopil na višje mesto in začel klicati:
– Pridite k meni, sinovi človeški!
Okrog njega se je zbralo mnogi ljudi. Diogen je pogleda ljudi in rekel:
– Zakaj ste prišli? Sem mar klical vas? Klical sem sinove človeške, a s tem imenom se imajo pravico imenovati samo filozofi.
40. NAJTEŽJE
Nekoč so Diogena vprašali:
– Kaj je na svetu najtežjega?
– Poznati samega sebe in skrivati svoje misli, je odgovoril
41. SE SPLAČA ŽENITI?
Nekdo je vprašal Sokrata:
– Namenil sem se ženiti. Kaj mi boš svetoval?
– Glej, da ne boš podoben ribam. Tiste, ki so se ulovile v mrežo, hočejo ven, tiste pa, ki so proste, hočejo noter, je odgovoril Sokrat.
42. NAJUSTREZNEJŠI ČAS
Ob kakšnem času se je najprimerneje hraniti? so vprašali Sokrata.
– Tisti, ki ima hrano, naj je, ko se oglasi glad, tisti, ki nima hrane, naj je, ko jo dobi, je odgovoril filozof.
43. NAVODILO VLADARJU
Aristotel je dal Aleksandru naslednje naslednji pisni poduk:
»Bodi previden v ravnanju s svojimi vojaki, da o tebi ne bodo mislili nič slabega.Saj takrat, ko o komerkoli slabo misliš, lahko o njem tudi grdo govoriš in potem tudi slabo ravnaš.
S tem je hotel povedati, da mora z vsakomer ravnati dobro.
44. BODI MALOBESEDEN
Nek filozof je rekel:
– To, kar skrivaš pred sovražnikom, ne povej tudi prijatelju, ker ni zagotovila, da bo prijateljstvo trajalo večno.
45. JE BOGATAŠ BOGAT?
Diogena so vprašali o nekem bogatem človeku, če je bogat.
– Ne vem, je odgovoril Diogen. Vem samo to, da ima veliko denarja.
– To pomeni, da je bogat!
–Biti bogat in imeti veliko denarja ni eno in isto, je odgovoril Diogen. Prav bogat je samo tisti, ki je v celoti zadovoljen s tistim, kar ima. Kdor skrbi za to, da bi imel več od tega, kar ima, je revnejši od tistega, ki ničesar nima.
46. NJEGOVO BOGASTVO
Kje je vse tvoje bogastvo in vsa tvoja posest? je vprašal Diogena nek vladar.
– Pri njih, je odgovoril Diogen in pokazal na svoje številne učence in slednike. V mislih je imel znanja, s katerimi jih je obogatil.
47. KAJ JE SLABŠE
– Slabo je, ko se v življenju zgodi nekaj takšnega, kar nasprotuje naši želji, je rekel nekdo.
– Še huje je, ko se to, kar goreče pričakujemo, ne zgodi.
48. ODGOVOR NA OČITEK
Platonu so očitali, da je reven. Na to je oporekal:
Ali je mogoče, naj bi težil pridobiti to, kar skrbno ohranjata požrešnost in skopost, radodarnost in zapravljivost na koncu koncev uničujeta?
49. PREPREČEVANJE MNOGIH ŽALOSTI
Aleksandru Makedonskemu so prinesli v dar prelepe steklene posode. Zelo so mu bile všeč, a jih je ukazal razbiti. Ko so ga vprašali, zakaj se je tako čudno odločil, je Aleksander odgovoril:
– Vem, da bi se s časom v rokah mojih slug te steklene posode neizbežno razbile, ena za drugo. In vsakič bi se po takšni izgubi žalostil in jezil. Mar se ni bolje z eno močno žalostjo ogniti povodu za mnoge žalosti v prihodnjosti?
50. NI POPOLNIH LJUDI
Platona so vprašali:
– Zakaj tako pogosto um spremlja zloba?
– Zato, ker ni človeka, ki bi bil popoln, je rekel on.
