DALEČ ZA OBZORJEM

I.

Daleč za obzorjem
prepredene mreže
zaznana ozadja
zatopljenost duha
čutim sodbo dobe
v času brez ljudi

Odkrite globine
iztaknjenih oči
utekočinjene
podzavesti moči
duh praznih prostorov
koketno mežika

Obrabljena duša
odseva v jutri
obotavljiv korak
nasproti mi prihaja
pogled volkodlakov
tatovov svobode

Pri Lažnivem Kljukcu
mrak ledene sobe
zlobno z namenom
grebejo opilki
zgnetene trohnobe
preugretih misli

Obledeli znaki
omalovaženi
pehajo k viru
čudaško briljantno
raševino ljudi
zaprtih v getu

Tesnoba v pljučih
nebo pada name
kakor mlinski kamni
v lastnem gradišču
lažno brezveterje
izpostavljenosti

Ostrorobe sanje
jok odšel bo v nič
spomini v zemljo

Odmevi začetka
izruvane misli
šepetajo v tujost
bolečina kamna
tolče znotraj mračnih
mučenih ur molka

Odtisi trenutka
opravičevanja
povsem nečitljivi
presegajo sebe
v drobcih pozabe
lastnega blodnjaka

Slike in gledanje
ožine nereda
osamitve same
odstiranja vsega
razpada sem že poln
pa me še polnijo

Oživljeni zvoni
zvenečih zapisov
so bili iskreni
resnični in pravi
bolj od kogarkoli
v zboru skušnjavcev

Verjamem besedam
zapisanim zgodbam
v stalen misterij
pramenov svetlobe
žeje po čitanju
vseh prečutih noči

Tista sladka igra
nežne domačnosti
okus mojih besed
v hlebcih črnega
in svežega kruha
je prišla v moj dom

Onesnaževanje
leporečja naših
besed se ne konča