Na vsebino

BLAGA ŽENA

Ivan Legiša

    BLAGA ŽENA

Ko sem te ugledal,
 ker sem te želel imeti,
    kakor On na križu
      razprostrl sem roki
        in te vabil k svojmu
          vročemu srca obližu.

            Lilijo hotel sem – vdani
              nežno te: objeti,
                ceniti in spoštovati,
                  ti z ljubeznijo sijati,
                    kakor sonce zemlji,
            ki me s kruhom hrani

    ZALIKA

Zalika zala,
 vse od začetka
  s toplim pogledom
   v mojo zavzetost si se zaljubila.

    Zaupno si mi
     noro nebogljenost
      v dobro nagnila
       in upanje dala.

         Nikogaršnja zmamljenka
          izvirna v zvestobi
           se nisi nikoli
            od mene ločila.

    JE SONCE SIJALO

Veter se v krošnjah je zibal,
  Sonce je v zraku lebdelo igrivo,
    sopel na vratih sem neučakljivo,
      in vse mogoče ugibal.

        Ko pa odprla si vrata,
          tvoja ljubezen bogata
            noro opojno me je s pripogibom,
              k sebi privila s prav sladkim poljubom

                Jo golobica gruleča,
                  dolge trenutke si vsa koprneča
                    tiho prestajala zvesta –
                    upala, kdaj me prinesla bo cesta.

    PO KAPLJICAH

Draga, vse je dobro,
 kar v tebi se pretaka
  in mi po kapljicah curlja
   v plašno dušo.

    Obdarjena z dobroto,
     koliko in kaj darov:
      ponudiš, zaželiš
       in vljudno daš.

        Dobri Bog, da zmeraj bo
         tako ostalo,
          še dolgo blagoslavljaj
           to najino zavezo.

    DOBRA POLOVICA MOJA

Dobra polovica moja,
 daj no, daj!
   Kot takrat – jeseni
     res imam te rad
       tudi zdaj.

         Saj, prav vse kar vidim,
           kar sem v tebi videl kdaj,
             je neomejena vame zavarjena
         tvoja topla ljubav.

NE VEŠ?

Kaj še ne veš?
 Ti si čolnič moj
  v vetru zibajoč.

   Glej, poglej!
    Ti si moj
     hišni roženkravt rdeč.

      Dan na dan vneto ti prilivam
       in na varno vlečem
        v svojega srca pristan.

    APRILSKI CVET

Z močjo ljubezni
  z velikim upom
    vse nade si vložila
      v razsežnost božje roke.
        Poslej še zame si molila,
          da sredi ceste
            vsenaokoli bi sijal
              ter na vse kriplje
                verjel v rešitev
                  čeprav bi mislil,
        da ni več pomoči.

    KAKOR VINO

Najlepše je
 ko te držim za roko,
  in ko vse moje
   hoče v tvoje priti,
    v tvoji biti biti.
     Te gledati,
      v toplo te oviti,
       hvaležen te ljubiti.
        Vedno znova
         iz oči v oči ljubezen
          kakor vino piti.
           Brez premislekov
            zaljubljen biti
 v omami neminljivih sanj.

    POMLADNI TELOH

Moj teloh,
 tvoj dušni odsev
  spomladi v radosti plešoč,
   poklonjen je meni.

    Ko s krili udarja
     v jadralnem poletu
      in ko namagneteno polje
       ter v igri kipi,

        magijsko me zdravi,
         me brez omejitve privabi,
          nakar v nepozabi
   me duševno žlahtni.

    OB SLEHERNI URI

Pri tebi
 se moje srce
  nikdar ne vznemiri
   in plaši,

    Ker ti
     vezljivo z besedo
      ob sleherni uri – mi
       izpoješ zvestobo.

        V ljubezenskem žaru
         nikar ne pomišljaš,
          ne čakaš
           ne dvomiš.

            O ljuba, pri tebi
             je moje zavetje
              in sredi puščave
            nastíljan naslon.

100 %