Zjutraj nas mesec spremlja, ogledujoč se v temni reki <* * *>
Hitro pade mrak na samostan, ko sonce zaide – februar <* * *>
Mrzlo jutro, pot v službo se zdi daljša. A glej - sončni vzhod! <* * *>
Žaba na žabi spomladanska ljubezen v ribniku <* * *>
Medeni vonj cvetoče slive me v jutru osveži <* * *>
Prijetna senca pod lipo, ki je šele ozelenela <* * *>
Polno je belih vetrnic v gozdu, ki še ne zeleni <* * *>
Ojej, je to sneg? Ne, ob cvetoče češnje se drgne veter. <* * *>
Kamen v čevlju sedem med vijolice najde me muha <* * *>
Glej jo – cvetoča marelica steguje veje k oknu <* * *>
Kako smešen je negibni oranžni muc sredi marjetic! <* * *>
Leseno telo preluknjano od črvin pod staro tepko <* * *>
Stari samostan svež hlad pod arkadami zven vodometa <* * *>
Popoldanski dež je pregnal lastovice v tiho cerkev <* * *>
Stari drevored pred vhodom v samostan lipa ob lipi <* * *>
Debela osa na ostankih sadeža – naj jo ubijem? <* * *>
Zelena plesen leze po krompirjevih svaljkih – kosilo! <* * *>
Kako poživi modro sobo šop zlatih in rdečih rož! <* * *>
Polna izložba knjig – gola ženska, nuna, stara pesnica <* * *>
Brez zvoka se v vetrobransko steklo zaleti metulj <* * *>
Zvok ob trkljanju drobnih korald na nitki – tolažba duši! <* * *>
Jutranja nega obraza na vlaku – ah, sladek vonj kreme.