Včasih kot darilo spomina sliko uzrem,
potok v vrtu,
lepe glave solate,
jagode,
klopca,
greda nad katero se sklanjaš.
Kot včeraj bi bilo,
vse zaživi –
a tebe več dolgo ni.
Vprašam se,
če dovolj sem se zahvalila,
za to, kar zame si storila.
Toplina v duši govori, da vedela si.
KAČA
Izlevila bi se iz tega mesta,
ga kot staro kožo pustila za seboj.
- ob času.
- ob trenutku.
?
Kako vedela bom?
Kje v besedi je glas,
kje v glasu skrit je krik,
kaj srce mi govori?
* * *
Lahko, da v vetru zapisane so sanje,
v sončnem žarku pesem,
ki nosi tvoje ime,
lahko, da srce išče poti,
tam kjer usoda spi,
da ljubezen v temi se rodi.
SRCELOV
Kot v vetru pisane ptice,
kot v morju objete ribe,
kot pesem, ki v vetru tiči,
kot vonj, ki ujet v popoldan
nežno skozi listje drsi,
tako srce živi.
SKRIVNOSTI
I
Tih si svet morja,
razen ko val postaneš
in svojo tišino
ob obalo speniš.
Bela pena izda skrivnosti,
pove globine.
Poljubljaš čeri,
boke ladij,
nosiš nebo.
Valovi – note tvoje melodije
na svojem hrbtu nosijo odsev sonca,
dokler se pesem tvoje ne izpoje,
v neskončnost brez konca.
II
Kot da smeh nikoli ni odšel,
kot da sanje nikoli niso bile ukradene,
kot da srce nikoli ni prenehalo biti,
kot da žalosti nikoli ni bilo:
tak je ta dan,
tak je ta trenutek,
takšno naj bo moje življenje.
Poljub rojstva.
kot da ukradeno bi se vrnilo!
III
Kot v sanje naslikan dan,
kot v pesem zavito srce,
kot val, ki v svoji neskončnosti čez obalo gre
se vije in vije:
tako bog svojo lepoto v en sam trenutek izlije.
DARILO
Včasih kot darilo spomina sliko uzrem,
potok v vrtu,
lepe glave solate,
jagode,
klopca,
greda nad katero se sklanjaš.
Kot včeraj bi bilo,
vse zaživi –
a tebe več dolgo ni.
Vprašam se,
če dovolj sem se zahvalila,
za to, kar zame si storila.
Toplina v duši govori, da vedela si.
KAČA
Izlevila bi se iz tega mesta,
ga kot staro kožo pustila za seboj.
- ob času.
- ob trenutku.
?
Kako vedela bom?
Kje v besedi je glas,
kje v glasu skrit je krik,
kaj srce mi govori?
* * *
Lahko, da v vetru zapisane so sanje,
v sončnem žarku pesem,
ki nosi tvoje ime,
lahko, da srce išče poti,
tam kjer usoda spi,
da ljubezen v temi se rodi.
SRCELOV
Kot v vetru pisane ptice,
kot v morju objete ribe,
kot pesem, ki v vetru tiči,
kot vonj, ki ujet v popoldan
nežno skozi listje drsi,
tako srce živi.
SKRIVNOSTI
I
Tih si svet morja,
razen ko val postaneš
in svojo tišino
ob obalo speniš.
Bela pena izda skrivnosti,
pove globine.
Poljubljaš čeri,
boke ladij,
nosiš nebo.
Valovi – note tvoje melodije
na svojem hrbtu nosijo odsev sonca,
dokler se pesem tvoje ne izpoje,
v neskončnost brez konca.
II
Kot da smeh nikoli ni odšel,
kot da sanje nikoli niso bile ukradene,
kot da srce nikoli ni prenehalo biti,
kot da žalosti nikoli ni bilo:
tak je ta dan,
tak je ta trenutek,
takšno naj bo moje življenje.
Poljub rojstva.
kot da ukradeno bi se vrnilo!
III
Kot v sanje naslikan dan,
kot v pesem zavito srce,
kot val, ki v svoji neskončnosti čez obalo gre
se vije in vije:
tako bog svojo lepoto v en sam trenutek izlije.
