Prikradlo iz uma V bledih štrcljih Se je zbrala beseda. <* * *>
Odmevi iščejo Izgubljene glasove Od ust do ust. <* * *>
Stojte, zablode! Moja zvonko maršira… Jo slišite? <* * *>
Ograjena beseda. Ko se napoti v višino Odpade opora. <* * *>
Kako veličastno! V treh malih vrsticah Izpisati se. * * *
Strnile so se misli Vzdolž zvezdnega obzorja. Ognjemet barv. <* * *>
Praznovanje Groze. Mrtvi žive V snu pokopavajo. <* * *>
Z zamahom roke Izginjajo zvezde in svod. Ukradena neskončnost. <* * *>
Buden sem. Iz omotičnih oči pade zvezda. <* * *>
Svetlobo sem pogoltnil. In temo. Že zdavnaj. Tavam po želodcu. <* * *>
Bolj črno je bil Od črnega. Kot resnica V resnici pa laž. <* * *>
Zvezdna horda Vse bližja je pogledu z mrakom zgoščenim. <* * *>
Kozmos cvetja. Pijane zvezde mešajo Človeške usode. <* * *>
Zven tisočev Ali ene – Harfe. Nismo prešteli.
Od zemeljskega prahu V življenje in nazaj. Enakonočje. <* * *>
Sneta bunda S pomodrelega Sonca Trešči na tla… <* * *>
Odviharil! Skaljenost pred oknom Svetloba razprši. <* * *>
Po svetu zasijala Iz zanesenega očesa Pesnikova beseda.
Vročina se je razsula Čez dlani brezkončnosti. Po licu polzi znoj. <* * *>
Mravlje rišejo Nove zemljevide zardisuše. Razpokana tla. <* * *>
Krajnik neba Se je razžarel s smrtjo Zapadlega sonca. <* * *>
Ogenj je treščil Po golem kamnitem polju. Hrib se topi.
Septembrska noč S prvim žarkom soca S senco zadrhti. <* * *>
Zlato (listje) so po polju Zbrali vetrovi. Drevje svisne. <* * *>
V burji sence Zapletejo usode Svojih lastnikov. <* * *>
Vznemirjen svod Iz sinjega akvarela postane plamen. <* * *>
Jahači v diru Zaparajo nebo. Utrga se oblak… Poplava…
Zimska krajina Se je ogrnila z dimom Grlenih ognjišč. <* * *>
Ob obali mraz. Drhtavo kreketanje žab Mlako zaledeni. <* * *>
Pobelela pot Razmeče sledi povsod, Da ne zaide. <* * *>
Zakašlja sneg Pred ugaslim ognjem. Pomladno jutro.
Popek drhti Pod peresom, ki ga je ustvarilo. Drevo pričakuje. <* * *>
Japonska pesem Daljna. Zbor cvetov In odmev češen…
Zabliska obzorje Iz globine je sončev sij Obarval sanje. <* * *>
Z oči sen Ostal od včerah Se je zabrisal. <* * *>
Sijaj z višine Ko se spuščaš v oči, Te bolijo? <* * *>
Mar je planina Skrila zemeljska čudesa Nabreklega dne?
Za brezkočnostjo Čarobno sliko Bog tke Na svojih statvah:
»Zlato pregrinjalo Se po vzgibih morja Vrezuje.
V senci sonca Kljuni cepijo svod. Albatros drhti…
… zvit v lok. Z izstreljeno puščico blisne Do svojega plena.
Na obali mladiči Iz gnezda skače Že lačno.«
Češnjo po zraku Sem posejal. Nad Japonsko Stih zadiši. <* * *>
Na kimonu stih In češnjev cvet. Spodaj zori Srce bojevnika.