TO SU MOJI DUKATI / TO SO MOJI DUKATI

TO SU MOJI DUKATI

na mojem ste kukuruzištu
vrane
ruže zasadile
djevojčica niče pod staklenim zvonom
plavušica raspupanih sisica
strašilo i dječak zečicu promatraju
a vrane se smiju
buahahahahaha

ponekad je pivo bolje od žene
a kauč udobniji od bračnog kreveta
ne jedite moje kukuruze
to su dukati
srp zabijam djevojčici u leđa
ne plače
samo krv bljuje
sjekira i strašilo su moja oružja
rješavam se stresa
na zemlju i u zemlju
zemlja je jedino važna
valjda
dok strašilo apsorbira dječaka
ili dječak apsorbira strašilo

Split, 12. 11. 2011.

SKIN-ARTIST

Ne valjaju ti ništa slike,
promrmlja on,
s druge strane šanka,
vođen lažnim uvjerenjem
u pravo na slobodu govora.

Podigoh glavu i nabacih osmjeh,
jezikom navlažih polomljene zube,
polako mu priđoh i upitah:
Jeli ba jarane, kome ne valjaju slike?

BUM!!!

Čujem da mu je neki kiropraktičar
koliko–toliko
ipak uspio namjestiti nos.
Čujem da trpi bolove
za promjene vremena.
Čujem da je za blagdane sve depresivniji
iako vjeruje u malog Isusa
koji na oblaku čuči.
Čujem da više ne troši po barovima.
Ne jebu ga više barske mušice.
Sve ga je teže vidjeti u Centru...

Veliko je zadovoljstvo biti umjetnik
koji svojoj umjetnosti
pored intelektualne
može pružiti i fizičku obranu.

Proud to be skin-artist!

Split, 24. 12. 2010.

JUŽINA JE

južina je
no nisam li to i ja
iritiran tupim pritiskom vjetra
na potiljak
čelo
pupak
začeo s grafomanskim besmislom
iživljavati (ne)estetske nazore

južina je
a moji stihovi
napuhani kao vakumirani jogurt
uzavreli
uskuhali
neskladni kao plime
u ateljeu na Firulama
nižu se bez rime

o more moje
zašto se pjeniš
ti kao da se smiješ
trajektu koji kašljuca jecajući
ti kao da želiš osoliti
ćelavu glavu brodskog kapetana
uzavrelo
ti si kao jogurt
kiseliš
nešto podobno acidofilu

južina je...

Split, 1996.

ZBOG POEZIJE

zbog jednog stiha
u drukčiju budućnost

najebao zbog poezije
kao mnogo puta prije
uskraćen za vaganu
ne prvi put

najebao od životinja
nesposobnih za poimanje fikcije
najebao od ego-tripaša
koji vide sebe u pjesmama
i misle da ih tamo vide i drugi

kao da svi čitaju moje pjesme

da
baš ih čitaju
ciiiiijela srednja umjetnička ih čita

moj mozak je spolni organ
penetrirat ću u sve tvoje prijateljice
dublje nego u tebe
vjeruj mi
i ako te prepoznaju u pjesmama
zavide ti
dok trljaju svoje maloljetne klitorise

Split, 13. 4. 2011.

BIJAH TIN I BIJAH VINO

Niti sam čitao Tina, ni kušao vina,
a pjesnih jedan pjev
tako nalik njegovu,
pjesnih pjesmu, Odu noći,
bez prevelika truda i moći,
bijah nalik Tinu, kao i vinu,
bijah Tin i bijah vino,
opijat
– za kraljice i gospodu,
opijat
– dok
ljudi dani i godine prolaze,
umiru,
izdišu,
nepovratno,
zauvijek.

Niti sam čitao Tina, a bijah Tin;
niti sam kušao vino, a bijah vino
i opijah
one malobrojne,
one senzibilne,
u kojima još iskra žari,
opijah njih i uspaljivah,
inicirah,
pjesmom svojom,
pjevom,
– dok
ljudi dani i godine prolaze
– nizašto,
nizakoga,
a nepovratno,
zauvijek.

Niti sam Tin, niti sam vino,
a bijah Tin i vino,
bijah vino, bijah Tin...

Split, 3. 6. 2000.

SATURNALIJE

jednom sam promatrao
starog boga s bradom
dok proždirao je tijelo
svog sina jedinca

slast svršavanja
po strasti uništavanja

bez straha i sućuti
gledao sam demone ognja
dok trgali su udove
djeci mojih neprijatelja

suza istine štrcnu mi iz falusa
nosnice raspara miris moći
krv mi pršti iz ranjenog srca
ponovno sam na sabatu u noći

Ljubljana, XI/XII 1994.

JER SAM ŽREC

ginem polako

uspon sam dosegao
a želja za smrću
ne nestaje

oči varalica
sve crvenije
ne prestaju zuriti u me

je li to stoga jer sam žrec
pa me na njihove praznike
duhovi razapetog boga
uznemiruju

koga sam to obeščastio
da me kletva
smrznutog mjeseca
sustiže

Split, 26. 12. 2006.

PODSVJESNA

oduvijek bilo je dramatično
izležavanje na zgužvanoj posteljini
s ugrušcima krvi u nosu
i prepiljenom nečijom rukom
u zubima
oduvijek si žvakao kosti predaka

kroz prozor pogledaj kamilicu
netom izniklu
udahni miris smiraja i svrši
svrši s ritualima primitivnim
okončaj naraciju negacijom
reci ne nagonu

oduvijek si želio biti teletabis
tinki-vinki
ili neki drugi
bilo koji
kojem sunce-beba stalno se smiješi
udovoljavajući njegovoj
unutarnjoj infantilnosti

oduvijek si želio biti bezbrižan
biti bez obveza
biti slobodan

svrši s ritualima primitivnim
reci ne nagonu

Split, 18. 11. 2006.

MA NEMOJ

shizoidni papučar
mali mamin luzer
usplahireni kurcoljubac
i štovatelj
eksplicitne poezije
teži stremi traži

imitirajući tebe
patroniziranjem se nastoji
ogrebati za koitus

ma nemoj!

Split, III 2006.

BORBA S JEZIKOM

kričavo križevi svijetle
na kiseloj kiši urbanosti

truli mi ustajala misao

borba s jezikom:
poezija
ili felacio u limuzini

Split, XII 2005.

KAŽEŠ DA PUNO PIJEM

ljubomorna si na alkohol
a nikad nisam zavirio u čašu
koja je duboka kao tvoja
niti sam u nju više ulijevao

Split, 1. 12. 2011.

TO SO MOJI DUKATI

na mojem ste koruzišču
vrane
vrtnice zasadile
deklica klije pod steklenim zvonom
plavolaska s popkastimi joškicami
strašilo in deček zajčico opazujejo
in vrane se smejejo
buahahahahaha

včasih je pivo boljše od ženske
in kavč udobnejši od zakonske postelje
ne jejte moje koruze
to so dukati
srp zabijam deklici v hrbet
ne joka
samo kri bruha
sekira in strašilo sta moji orožji
rešujem se stresa
na zemljo in v zemljo
zemlja je edino pomembna
menda
medtem strašilo absorbira dečka
ali deček absorbira strašilo

Split, 12. 11. 2011

SKIN-ARTIST

Tvoje slike ne veljajo nič,
zamrmra on
z druge strani šanka,
in vodi ga lažno prepričanje
v pravico do svobode govora.

Dvignem glavo in navržem nasmeh,
z jezikom navlažim polomljene zobe,
počasi se mu približam in vprašam:
Je li, bratec, čigave slike niso dobre?

BUM!!!

Slišim, da se je nekemu kiropraktiku
kolikor toliko
vendarle posrečilo namestiti nos.
Slišim, da ima bolečine
ob spremembi časa.
Slišim, da je za praznike vse bolj depresiven
čeprav verjame v malega Jezusa,
ki na oblaku čepi.
Slišim, da več ne zapravlja po barih.
Ne jebejo ga več barske mušice.
Vse teže ga je videti v Centru …

Veliko je zadoščenje biti umetnik,
ki svoji umetnosti
razen intelektualne
lahko nudi tudi fizično obrambo.

Proud to be skin-artist.

Split, 24. 12. 2010

JUŽNIK JE

južnik je
a mar nisem to tudi jaz
razdražen od topega pritika vetra
na tilnik
čelo
popek
začel z grafomanskim nesmilom
izživljati z (ne)estetskimi nazori

južnik je
in moji stihi se
napihnjeni kot vakuumirani jogurt
zavreli
vzkipeli
neskladni kot plime
v ateljeju Firulama
nizajo brez rime

o morje moje
zakaj se peniš
kakor da se smejiš
trajektu ki kašlja in stoka
kakor da želiš osoliti
plešasto glavo ladijskega kapetana
zavrelo
ti si kot jogurt
kisaš
nekaj podobnega acidofilu

južnik je …

Split, 1996

ZARADI POEZIJE

zaradi enega stiha
v drugačno prihodnost

najebal zaradi poezije
kako mnogokrat prej
prikrajšan za merico
ne prvič

najebal od živali
nesposobnih za dojemanje fikcije
najebal od ego-triparjev
ki vidijo sebe v pesmih
in mislijo da jih tam vidijo tudi drugi

kakor da vsi berejo moje pemsi

da
prav berejo jih
ceeeeela srednja umetniška jih bere

moji možgani so spolni organ
penetriral bom v vse tvoje prijateljice
globlje kot v tebe
verjemi mi
in če te prepoznajo v pesmih
zavidajo ti
medtem ko drgnejo svoje mladoletne klitorise

Split, 13. 4. 2011

BIL SEM TIN IN BIL SEM VINO

Niti nisem bral Tina niti pil vino,
a pesnil sem mes sšev
tako podoben njegovemu
pesnil sem pesem, Odo noči,
brez prevelikega truda in moči,
bil sem podoben Tinu, kot tudi vinu,
bil sem Tin in bil vino,
opijat
– za kraljice in gospodo
opijat
– medtem ko
ljudje dnevi in leta minevajo,
umirajo,
izdihujejo,
nepovrnljivo,
za vedno.

Niti nisem bral Tina, a bil sem Tin;
niti nisem pokušal vina, a bil sem vino
in opijal
tiste maloštevilne,
tiste senzibilne,
v katerih še iskra žari,
opijal sem jih in jih razvnemal,
iniciral sem
s svojo pesmijo,
petjem,
– medtem
ljudje dnevi in leta minevajo
– za prazen nič,
za nikogar,
a nepovrnljivo,
za vedno.

Niti nisem Tin, niti nisem vino,
a bil sem Tin in vino
bil sem vino, bil sem Tin …

Split, 3. 6. 2000

SATURNALIJE

nekoč sem opazoval
starega boga z brado
ko je požiral telo
svojega sina edinca

slast končevanja
po strasti uničevanja

brez strahu in sočutja
gledal sem demone ognja
ko so trgali ude
otrokom mojih sovražnikov

solza resnice mi je brizgnila iz falusa
nosnice razpara vonj moči
kri mi prši iz ranjenega srca
spet sem na sabatu v noči

Ljubljana, XI/XII 1994

JAZ SEM ŽREC

umiram počasi

vzpon sem dosegel
a želja po smrti
ne izginja

oči prevarantov
vse bolj rdeče
ne nehajo strmeti vame

je to zato ker sem žrec
in me na njihove praznike
duhovi razpetega boga
vznemirjajo

koga sem onečastil
da me kletev
zmrznjenega meseca
dohiteva

Split, 26. 12. 2006

PODZAVEDNA

od zmeraj je bilo dramatično
poležavanje na pomečkani postelnini
s strdki krvi v nosu
in prežagano nekogaršnjo roko
v zobeh
od zmeraj si žvečil kosti prednikov

skozi okno poglej kamilico
pravkar vzniklo
vdihni vonj pomiritve in končaj
končaj s primitivnimi rituali
zaključi naracijo z negacijo
reci ne nagonu

od zmeraj si želel biti telebajs
tinky winky
ali nekdo drug
kdor koli
ki se mu sonce-dete stalno smehlja
zadovoljujoč njegovi
notranji infantilnosti

od zmeraj si želel biti brezbrižen
briti brez obveznosti
biti svoboden

končaj z primitivnimi rituali
reci ne nagonu

Split, 18. 11. 2006

DAJ NO

shizoidni copatar
mali mamini luzer
preplašeni kurčeljubec
in častitelj
eksplicitne poezije
teži, stremi, zahteva

z imitiranjem tebe
s patroniziranjem se hoče
ogrebsti za koitus

daj no!

Split. III 2006

BOJ Z JEZIKOM

kričavo križi svetijo
na kislem dežju urbanosti

gnije mi postana misel

boj z jezikom:
poezija
ali felacija v limuzini

Split, XII 2005

PRAVIŠ, DA VELIKO PIJEM

ljubosumna si na alkohol
a nikoli nisem pokukal v kozarec
ki je tako globok kot tvoja
niti nisem vanj več vlival

Split, 1. 12. 2011

Prevod: Marjan Pungartnik