(*21. marec 1873, Ljubljana – 1905, Rosario, Argentina), pisec, oficir in pustolovec, esperantist. Njegova starša pa sta bila Alfons Mosche (pravnik in politik) in Ana Grumnik-Scribe. Ko je bil star leto dni, mu je umrla mati. Egon je končal 8 razredov gimnazije v Ljubljani in Kremsmünsterju (Avstrija) z dobrim uspehom. Od 1891. do 1894. se je šolal na vojni tehnični akademiji na Dunaju z dobrim uspehom. Leta 1894 je dobil svojo prvo službo v 38. artilerijskem regimentu v Osjeku. Tu je preživel leto in pol in se takrat prijavil Zamenhofu. Pozneje je zaradi nekega prestopka ostal brez čina. Leta 1896 je bil premeščen brez čina v Bratislavo, a je tudi tu zaradi problemov zapustil vojsko. Odšel je v Južno Afriko, kjer se je bojeval proti Angležem. Po povratku se je odpravil v Čile in se tam zaposlil kot poklicni vojak. Za njim se je izgubila sled. Njegov prijatelj je bil pisatelj Roda Roda, v reviji Dom in svet pa je objavil »Črtice s potovanja v Afriko« (1899). Njegova družina je bila lastnik vile na Bledu, ki so jo osvoboditelji leta 1945 zasegli in družino na božični večer izgnali v Avstrijo, na Prešernovo in svojo sramoto pa so jo poimenovali Prešernova vila, kjer je bil dolga leta vojaški klub, Slovenija pa jo je namenila gostinski dejavnosti.
