PESKI POŽELENJA IN BREME VALOV

Bilo je in bilo je….bil je…. bršljan in bile so lilije, ki so rastle povsod:
Ti, ki skrbiš in zalivaš bršljan, ali veš koliko ima listov?

Ti ki si se učil božje knjige, povej mi koliko je zvezd na nebu!
Koliko rib v vodi in koliko znakov v božji knjigi?

Svarila sem te, toda nisi poslušal.

Če bi mi vedeževalka prerokovala, da se bom nekoč dotikala obličja lune, ne bi pisala pesmi za nikogar drugega. Igrala bi se s školjkami na peščeni obali… Če bi mi vedeževalka prerokovala, da boš ti moja ljubezen in te bom srečala v divjini, se ne bi jokala, ampak bi solze prihranila za takrat, ko me boš zapustil.

Svarila sem te, toda nisi poslušal.
Jezdil si po vetru, po divjih in oddaljenih krajih, odpiral žile zemlje in vrata neba.

Svarila sem te, toda nisi poslušal.
Tvoj obraz me je klical z vseh mest in morij sveta. Ko sem mu hotela slediti, so me odvračali, name kričali. Ti pa me nikoli nisi prenehal klicati.

Svarila sem te, toda nisi poslušal.

Bilo je in bilo je… da se je…

Zemlja obnašala hkrati kot zrak, voda in led….
Voda kot ogenj, tekoče reka in zemlja….
Ogenj kot voda in mavrica…
Zrak kot voda, hladni dež, zemlja in peščeni vihar…in

Zrak kot čisto modro nebo.

Svarila sem te, toda nisi poslušal.

Kaj je sedaj še med nama?:

Razburkano Arabsko morje, ki prehaja v Indijski ocean
Rjavi prašni hribi v peščenem viharju..
Zelene geometrične terase, zavite v tišino..
Rozine z rjavo barvo hene,
papaje iz Tihame, melone iz Sade,.
Pomaranče iz Mareba, ki ne najdejo poti..
Grozdje, dateljni, mandeljni in orehi, ki niso dozoreli.

Školjke in korale iz Rdečega morja in
Luna, zvezde in oblaki, ki tavajo..

Kristalni labod, ki ni poskušal poleteti k soncu.
Ljubezen, ki se je rabila kot steklena ogrlica.

Prinesite sedaj sveče. Odnesite čajne kozarce. Nikogar ni. Nihče ne prihaja…

Svarila sem te, toda nisi poslušal.
Njegova ljubezen, njegova norost, njegovo upanje, njegovo veselje.
Sedaj plovemo po razburkanem morju časa. Mogoče nam ne bo nikoli dovoljeno pristati. Naša žalost ne bo nikoli dovolj žalostna. Naše veselje nikoli dovolj veselo.

Naše sanje nikoli dovolj velike. Naša življenja nikoli dovolj pomembna

Da bi pomenila.

Ko gledamo skozi okno vse, kar vidimo, so sence. Ko poskušamo slišati.vse, kar slišimo, so šepetanja. Šepetanja ne razumemo. Obsedeni smo z vojno, ki jo dobivamo in izgubljamo. Najhujšo vojno, tisto, ki osvaja sanje….

Z rdečimi školjkami v njih.

Sanaa, Jemen, 20. julija 2003

Rada bi spet kdaj bila
mlada in sočna roža dežele,
ki jo obletavajo nemirni metulji,
domovala v hiši ob žuborečem potoku,
poslušala njegovo šumenje,
najlepšo melodijo svojega
razbitega otroštva.
Z ljubljeno staro mamo
se potepala po pohorskih hostah
in ob njeni varni roki
spoznavala in občudovala
barvito cvetje in rastje,
sledila lahkotnemu letu ptic,
jadrala z igrivim vetrom,
se zleknila v mehke oblake,
hodila z njo skozi gmajno
in redek gozd,
s plavo kanglico po mleko
ter se doma v opoju njene ljubezni
varno potopila v njeno blago naročje.
Bom še kdaj čista,
poljska roža dežele,
ki jo zla usoda je obšla,
in začutila v sebi mir?

Molitveno srečanje 2003

Preveč oči joče,
ko se nebo rdeče barva,
preveč rok trepeče
v nemočni molitvi,
preveč ust prosi
in ostaja lačnih.
Veliki so gluhi,
dihajo svojo širino.
Ne vidijo
da svet pod njimi
joče.
O Bog,
povrni jim vid in sluh.
O Bog,
oživi jim dušo.

Molitveno srečanje 2003

LJUBI ANGEL, čuj me čuj,
moje želje - klic srca
z dobro voljo le spoštuj.
Prava sreča je doma.

Cenim tvoj napreden duh,
tvoj poljub in toplo dlan.
Vem še nekaj: tu in tam,
rada te imam kot kruh.

Naj gori ljubezni plamen
v srečnem domu.
Amen, amen!

LJUBEZEN, naj živi ljubezen.
ljubezen duše vsepovsodi krepi ljudi
kot lepa pesem.
Zato ljubezen naj bo v modi.

A na Zemlji se imejmo radi,
v ljubezni naši so zakladi.

utrni se zvezda
razjasni mi misli
in hvalila te bom vedno
pomagaj mi verjeti stvari,
ki imajo
resnično vrednost
odvrni od mene zlo
ki me peha v obup
od sreče ti bom zapela pesem
utrni se zvezda
videla te bom v noči

Molitveno srečanje 2003

Pozdravljam Te
v tem jutru,
Vsemogočni.

Pozdravljam Te
v rožnatem odsevu
jutranjega sonca
v svoji vitrini,
v navdušeni pesmi
zaljubljene ptice,
v drobnih korakih
in glasnem ščebetu
šolarjev na stopnicah,
v pozdravu raznašalca časopisov,
v jutranji vremenski napovedi,
v svoji stari, zvesti bolečini.

Pozdravljam Te,
Vsemogočni,
v novem dnevu,
ki mi ga daješ.

Molitveno srečanje 2003

Ne oklepajte me v svoj objem,
ko born želela oditi
iz labirinta življenja.

Ne pahnite me v brezno trpljenja
zaradi svojih hotenj.
Položite mi cvet v dlani,
poklonite nasmeh
in dovolite,
da potonem v neskončni sen…

Molitveno srečanje 2003

Kadar lahko rnisli
izpraznim iz sebe,
lahko molim.

Brezmejna ljubezen
mi je naklonjena,
jo čutim, je resnična.

Zorim,
se spoznavam,
zrem v vse krutejši svet.

Težko bi živela
brez Boga.
Zato upam pred obupom.

Molitveno srečanje 2005

Na svetu tem
nešteto je vernih ljudi,
imenujejo se
kristjani, muslimani,
sumiti, šiiti,
hinduisti, budisti
in še kako.

Kakorkoli ga imenujemo,
lepo je, če bogu uspe
združevati ljudi
v miru, sožitju,
ljubezni in radosti,
brez predsodkov in zamer.

Žal so na svetu
tudi ljudje,
ki v zmoti mislijo,
da v imenu boga
ljubezen, mir lahko uničijo.

So oči jim zaslepljene,
sovraštva polna duša, srce
v izgovor pa jim je
barva kože ali vera,
narodnost, življenjski sopotnik.

V slepoti
ne vidijo resnice,
saj v božj ih očeh
vsi smo enaki
karkoli in kjerkoli smo.

Molitveno srečanje 2003

TI LJUBIŠ MIRNE TOKOVE
Kot mati sprejemaš
v svoje naročje
mene in vse,
kar v tebi najde odsev.
Očisti nas, odvzemi
del našega bremena,
ki ga zaupno izpovemo
tolažečemu šepetu vrb
in božajočim rokam tvojim.
Naj na tvojem bregu
posedimo, znova rojeni
in v tebi gledamo
zrcalno sliko neba.
Hvala!

DAL SI MI BARVE
in čopič
da narišem pastelno
pomlad,
dehteče poletje,
žarečo jesen.
Če barvam, barvam belo.
Potrebujem bel list
in pero,
da napišem pesem.
Če pišem, pišem belo.
TI razumeš zakaj,
TVOJE želje so dobre:
daješ mi barve
in me učiš,
kako živeti modro.

RAZPRŠITE SE, TEMNI OBLAKI,
predolgo ste tukaj ostali.
Ne vidim več zvezd
né sončnega vzhoda.
Naj vam svetloba
prereže vezi in me obsije,
da na njenih krilih pestovana
zaužijem delček sreče.

Razkropite se, težke sence,
name ste legle in z leti
težko breme postale.
Naj moj korak bo spet lahkoten,
naj se upanje ustnic dotakne,
da bodo v skritih strugah
zašumeli poletni gozdovi.

Tam bom, v čisti svetlobi,
med travami težala,
mirovala, zrla gor
v neskončno sinjino,
dolgo, tako dolgo,
da bom, z njo prežeta,
začutila mir in spravo.

OB MENI SI,
ko lahko se le sprašujem,
ne morem zadržati joka,
v nesmislu smisel iščem,
a v meni vse boli in stoka.

OB MENI SI,
ko misel več si ne sledi,
upanje v sivino tone,
ko me utrujenost hromi,
telo v nemoči klone.

TUKAJ SI. Oprosti mi,
če dvomila sem Vate.

Molitveno srečanje 2003

KLIC

preveč dežja je padalo, predolgo že poplavlja,
in, izgubljena v globini, prosim, ustavi te padajoče kaplje,
naj se ogrejem, prosim, naj se osvobodim tokov,
ki nosijo sem in tja, prosim, naj stojim trdna
v zaupanju, prosim, naj zopet začutim blage žarke
ozdravitve in se zahvaljujem za poklonjene utrinke vere,
ki rastejo v jasno svetlobo in prosim, ...

UTRIPANJE

kličeš, kličeš, kličeš ...
trkam, trkam, trkam ...
se zdi, se vedno znova
zgrešiva,
se obrnem drugam,
greš drugam,
se srečava,
tujca se spoznava,
prosim, ostaniva ...
prosim, bodiva ...

VDIH

na koncu ostane le srce,
ves ostali trud je zaman,
ali pa le dodatek,
te, moj gospod, prosim,
vedno znova prosim,
dovoli poleteti

ČE VERJAMEŠ, VIDIŠ

Neskončen, nedoumljen je svet
lovca in lovljenega obenem,
se neko noč upognem v tesnobi, neznatna,
upiram pogled v temno nebo,
zvezde so daleč in mesec zakriva obraz,
in prosim, prosim,
čeprav ne vem kaj

V polnosti sebe in izsanjani ljubezni
mrak razpre pogled,
da se skrčim v drobec,
in uzrem njihovo svetlobo,
polno vere, prijateljstva in ljubezni,
in prosim, prosim,
čeprav si sploh ne upam

in se zahvaljujem
za lepoto vsakdana
v drobnem trenutku
in prosim za moč,
da um stalim v srcu
in prosim za toplino,
da razlijem dno srca

Molitveno srečanje 2003

Je Bog
za neskončno kratek
božji hip
zaspal
in me pustil samo?

V črno-modri hlad
pomladnega večera
iz tovarniškega dimnika
uhaja Aladinov duh.
Zaprosim za sonce v očeh vnučka,
kot darilo, izpolnila se je želja,
da sem od sreče pozabila,
kakšna zmeda sladko-grenkega
okusa so te zemeljske ljubezni.

Zdaj z dvignjenima rokama prepevam,
plešem za dež,
v gostilnah, trgih, nabitih stadionih,
ovešena v trpljenje školjke
nanizane na zlato pajčevino
skrivam te grde arestantske cape
kaznovanega falota.

V temi in mrazu mesenega snovanja
je to čudno, bolno stanje,
večno izmišljanje za brezplodno garanje.

Beseda kot otrpel zvok je hip,
ko pamet ve, kaj srce ne sme želeti.
A premamijo me neugnani čuti spet,
da rojena v mesu vse dobim,
pa vedno hočem več.
Za domovino,
za državo,
za družino
predvsem pa zase.

Komu boš vzela?

Kam boš dala?

Kje boš ostala?

Ko se mi za hip morda le posveti,
da moram se znebiti vse te nepotrebne šare,
otrok posiljeni
delam pravzaprav največji greh,
ko še vedno hočem več.

Za domovino,
za državo,
za družino,
predvsem pa zase?

Končno mi je le vsega dovolj
zato zaprosim prav ponižno;
za en dan naj bom narcisa,
sončnica,
regratova lučka v vetru.

Stvarnik ustreže mi,
torej ne spi
in večna krivda izpolnjenih želja
je moja lastna.

Molitveno srečanje 2003

ASDERTA

Meteor
pristaja
vagon v meni
nekaj govori
tišino pretepam
s svojim gobezdanjem.

BIGEŽREŠ

Denarja
glej polna omara
tega sranja
nimam
papirja
vse potiskano
zakaj
za to sranje
ne morem verjet
misli neumne.

CIPERGLIST

Odmor
simentalke
orjaška krokodilka
meha
deljen non stop
misli propagande
glista prepiha.

DOM NA STREHI

Bitje nemo molči
smili se duhu neba
a ta sedi
na veji poje
bitje se smeji
slišim
vzklik
baraba je zavpilo
a kdo
nosi še cokle
deveto je odbilo
mislim
da se ne motim
še vedno se veja upogiba
bitje neha
smeji se
mu srce
nagaja.

ELEDEN

Otorep požrešnosti
pretep
paranoja požrešnosti
sedemnajst ali petindvajset
lonec špaget
kristalni kozarci
breze zelenih oči
misel glodalca
pripadnost porekla
pripravljenost požrešnosti.

FAGATA

Dan zopet beži
ne ustavlja se
beži
nekaj se ustavi
mir mi daj
ne morem
zanimiv si mi
kaj te briga
ne reci
poštar prihaja
a nosi
sandale
smeh
a nosi
čevlje
jok
pridem zagotovo
ne nori
tema nastaja
ne reci
ne smej se.

GALUPI

Sedem jih je prišlo
nič več
malo je morja
ne
bije ura v kadilnici
cigaret ogaša
ne bije
vonj tablet
zopet cigaret
ne bom
vonj praznega papirja
tinta igra kitaro
smej se
a ni to štala.

HIDERTIP

Ime telesa
vonj smrada
nič
a je to sploh kaj
drugače
ne more bit
a mineva
vse
kaj ti bo ostalo
a te zanima
nič
a ni to tisto
je tisto tisto
a ni ono
ja ono je ono
a se zezaš
da to je to
ne ni to
ampak ono
nič ni to
ni ono
hiter je
a hitertip
ne hidertip.

IŠČEPLAN

Iščeš mene
ne sebe
a se nisi našel
ne vem
kam vodi tretja pot
nikamor
kako se ti zdi
tretje vprašaš
ne tole
ne pomagam
saj ni treba
a bije
kaj
kozolec
ne sedi
kam
na mizi
kaj pa stol
ne ve
saj je vseeno
ni
mogoče.

JEDELBIL

Izgubljena igra
karte
ja pikado
iz kart
ne iz testa
a kvašeno
ne pečeno
v hladilniku
ne v pečici
a tvoji
ne moji
a danes
mogoče jutri
seveda
ne v sredo
četrtek
morda v soboto
lahko.

KAKALO

Pobožnost
nebeška
sveta
čudesa
satan
ne baba.

LASANDRDRA

Bedarija smešna
a ni to tista beda
je uspešna
ne smešna
norčija zabita
grega
budalo zabito
ti si pa pribito.

MORIKOTASA

Ščurk
majhna živalca
a ni slonu podoben
dan
pregiba se
noči
smešno se mi zdi
nočem te
kaj mi gnjaviš
še ne spiš
zaspi
mir mi daj
saj si dam duška
ne danes
jutri bom spal
ne bom se zopet zatrapal
nisem povedal do konca
kaj se sliniš
na robec
v predalu
skril sem se.

NAKARIT

Trebuh
pa kaj
ne gre
z mostu
pod mostom
ne more
še spi.

OHAFTA

Praznik
nevesta
cisterna
olje ali nafta
dizel pogon
prepir v družini
delavnik
ženin
kanta
vina ali piva
sod
sreča v družini.

PIKSNATAKEGA

Taščin klobuk
zmaj našopirjeni
sreča za grobarja
lopata brez štila
motka brez kopača
kramp pobegli
snahina metla
leti
čarovnica z dežnikom.

RAZEHITA

Bela škatla v prazni vrečki
ni sandalov
natikači
copati
puška v koruzi
greh
ne bom
sem že.

SAPRABIZE

Pohujšanje
hujšanje
deveto čudo
bliska
grizlja
si uhelj svinski
dvuguje rep
telegrafnica.

TIŽERH

Kakav sedmih nebes
na cesti presledka
puberteta strica
meritev asfalta
krivica merilca
primer prodajalca tekstila
glasba cvetličarja.

URASAKA

Višina glasbenega stolpa
v središču mestnega jedra
atomi begajo
molekule se sončijo
ioni žurirajo
protoni se piflajo
vrzeli dopolnjujejo
nevtroni se fiksajo
protoni gonijo
elektroni vžigajo
vsi ostali ugašajo
jaz pa se temu smejim.

VARAKAR

Vaška skupnost
tišina
humanizem
resnost
treznost
misel preganja
zrelost
mikavnost
prazno blebetanje.

ZAPARTIS

Živa megla begavost
spoznanje resničnosti
glavobol
umor traja
misel zbegana
paranoja spoznanja
želja po čistosti.

GLASNOST

Premišljujem ali se izplača
ne vem
pa bi moral
devet dni je do pozabe
glavobol
nič več smeha
žalost
ponovno glavobol
samo še glavobol
nič drugega
a ga moram poznati
ta smešni glavobol.

RESNOST

Sedim za mizo
nagibam se naprej
zastrmim se naprej
misli begajo nazaj
zakaj se me loteva
a ne ve
doma sem
naj že enkrat pride
loteva se me resnost
noče miniti
postajam resno zamišljen
zvon
odkod sedaj njemu to
misel čaka
resnost pa ne mine.

ZELENI LEV

Počitnice dopust
ponovno žalost
srce tolče
kaj mi je
nič ne čutim
kljub temu uživam
ponovno dopust počitnice
gala prireditev
nič
položaj strukture
glasba
smuka na Krvavcu
sprehod na Rogli
sedanjost lepote.

CIGARETE

Polne košare nečistosti
pokusi odvajanja
brezpogojni odpustki
ponovni poskusi neuspešnosti
glasba
poezija
cigaret v ustih
puhanje dima v zrak.

Nocoj ne bom zaprla
starih oken,
nocoj naj zvezde
skozi noč prše,
nesoče luč radosti
na vse konce,
kote vse naj osvetle.
Za vedno daj,
neznana sila,
preženi zlo, lažnivost,
krutost in gorje,
obriši solze,
poravnaj krivice,
nocoj naj zvezde
za ves svet žare.

Molitveno srečanje 2003

Včasih, ko um po duši pleše in misli preskakujejo ovire, se v meni dvom poraja.

Ko padam in padem v brezno, črno, brez svetlobe in se trudim, uiti ven, zagledat luč, svetlobo in življenje, takrat občutim nekaj.

Si to Ti? Katerega ime, izgovoriti komaj upam. Si to Ti? Luč v temi. Če si to Ti? Oprosti! Dvom močnejši je, kot je RESNICA.

Oprosti, ker to kar vem, je nič. A rad bi vedel več, pa sem tako prekleto vpet, zaverovan v to kar vidim in ne priznam tega, kar očem zakrila je tema. Veš! Nekaj v meni čutim, nekaj, nekje v meni se dogaja. Si to Ti?

Molitveno srečanje 2003

KADAR SO DNEVI PUSTI

Kadar so dnevi pusti,
kadar se temina prikrade,
kadar notranjost boli,
kadar me otožnost napade,
si ob meni,
da razsvetliš mojo temo,
prineseš ljubezne,
da spet je svetlo.
Naj bo še dolgo,
dolgo tako.

MRMRAM

Mrmram.
Šepetam molitev.
Zase, za svojega Boga,
ki me dobro pozna,
me graja,
mi odpušča
in me tolaži,
ko svet me tepta.
Le on pozna
to molitev
in jaz,
le midva.

IŠČEM MOLITEV

Iščem molite,
ki bi jo razumel ves svet,
ki bi razsvetlila temo,
pregnala norost
in zgradila most
med ljudmi,
ne glede na to
kje kdo živi,
kakšne barve je,
v katerega Boga veruje.

Iščem molitev
in molim, da bi jo našla.
Molite z menoj!

ŠELESTENJE ZGODOV

Šelestenje gozdov –
tiha molitev narave,
šumenje potoko v-
nežna pesem angelov,
bučna nevihta –
divjanje bogov.
Opomin!
Opozorilo!
Pesem vetrov
širom vrtov:
Spametuj se, človek,
obvaruj svoj krov!

Molitveno srečanje 2003

IZGUBLJENA

Poznal te bolje sem,
kot poznala, si se sama,
ti bila si moja sreča in omama,
vedno sem gledal, kako si se igrala,
gledal vedno, kako lepo plesala,
bila si moja moč, zabava,
bila kraljica, si vihrava.

Bil tvoj prvi je to alkohol,
te družba zavedla je na pol,
in pol bilo je krivde moje,
ker te odpeljal nisem v naročje svoje,
kot resna igra, ki spravlja te v zeh,
s tvojega obraza je izginjal nasmeh,
in polnil je nek tuji meh.

PROSIM, PUSTI TO, KAR KRADE TE,
PROSIM, PRIDI K MENI, NE POZABI ME,
VEDNO BOLJ IN BOLJ ODSTRANJAŠ SE,
MISLI TVOJE BODO POZABLJENE,
VENDAR TAM NEKJE VEDNO SHRANJENE.

Prvič drogo pokadila si,
vendar to te ne zadovolji,
v mislih ves svet je bil le tvoj,
pozabila si, da včasih je bil tudi moj,
vedno bolj si temačna bila,
kot da nikogar ni, ki ga bi marala,
vedno bolj si se utapljala.

Prišel je dan, ko lepota tvoja je izginila,
ti jo je bela smrt razblinila,
rešitev iskala si v družbi, ki zavedla te,
a brez lepote, v kateri naslajali so se,
družba noče in ne mara te.
Tvoje srce še vedno močno zame žari,
da bi te videl tako, pa vendar ne dovoli.

PROSIM, PUSTI TO, KAR KRADE TE,
PROSIM, PRIDI K MENI, NE POZABI ME,
VEDNO BOLJ IN BOLJ ODSTRANJAŠ SE,
MISLI TVOJE BODO POZABLJENE,
VENDAR TAM NEKJE VEDNO SHRANJENE.

Noč, v kateri za vedno zaspala si,
bila je lepa, jasna, kot nekoč bila si ti.
Imela sva prekrasne dneve in noči
do dneva, ko zašla si s te poti.
Sedaj gledam te, kako počivaš ti,
čutim dušo tvojo, kako v meni ždi,
nekoč ponovno srečava se, jaz in ti,
dotlej v mojih prsih bolečina tli,
solza se iz očesa ne izpusti.

PROSIM SANJE, ODNESITE ME TJA,
PROSIM, ZANESITE ME ONSTRAN MEJA,
KJER PONOVNO VRTNICA Z NAMA BO CVETELA,
SREČA NAJINA BO ŽARELA
IN MIDVA V NJEJ DOZORELA.

Molitveno srečanje 2003

Immerzu
erfüllungslose Erwartung
Zuviel
nebelhafte Wünsche
unter zugeschüttetem
Ichselbst.

Alles verwunden
Sehnsucht und Schmerz.
Versteinert nun
bis auf die Augen
die alles sehenden.

O Gott
ich schaue dich
schon jetzt;
bis tief in die Abgründe
der Hölle.